{{alert.message}}
  • 4. 10. 2019
  • simplyClever
  • Družina

Koliko otrok se preimenuje, ker so nezadovoljni s svojim imenom? Katera imena izumirajo in katera so najbolj priljubljena? Kako dobivajo imena izdelki in zakaj Slovenci poimenujemo svoje barke, avtomobilov pa ne?

Preberite članek

4+4 desetletij 4×4 pogona v Škodah

  • 29. 12. 2017
  • simplyClever
  • ŠKODA
  • Zgodovina

Velika ljubezen do SUV vozil gre z roko v roki z vse večjo popularnostjo vozil s štirikolesnim pogonom. Čeprav je Škoda že nekaj let vodilna na evropskem trgu vozil s štirikolesnim pogonom in bo s Karoqom svoj položaj le še utrdila, segajo korenine štirikolesne zasnove v Mladi Boleslav osem desetetij nazaj, v trideseta leta prejšnjega stoletja.

Škode s štirikolesnim pogonom so modeli Octavia, Octavia Combi, Octavia Scout, Octavia RS, Octavia Combi RS, Superb, Superb Combi, Kodiaq in Karoq.

Prvi štirikolesni pogon v novejši zgodovini je imela Octavia Combi leta 1999, ponudba pa se je od takrat le še širila na druge modele. Še več, Octavia Combi 4×4 in Superb Combi 4×4 sta Škodi pomagala, da je ohranila primat v razredu štirikolesno gnanih karavanov na šestih evropskih trgih, in sicer v Avstriji, Finski, Norveški, Poljski, Španiji in Švici.

A zgodovina 4×4 modelov pri Škodi je precej starejša…

Prvi poskus večosnega pogona se je zgodil v poznih 30-ih letih prejšnjega stoletja. Škoda je naredila več prototipov triosnih avtobusov, pri katerih je motor poganjal obe zadnji osi, ampak le ti nikoli niso dočakali dneva proizvodnje.

Nato je prišel čas za vojaško vozilo Type 903. Vodstvo češke vojske je odprlo natečaj za vozila, namenjena visokim častnikom za potrebe terenskih operacij, nanj pa se je Škoda odzvala z modelom 903, katerega prototip so izdelali leta 1936 (skupaj so naredili tri). Navdih za prototip so našli v osebnem avtomobilu Škoda 650, poganjal pa ga je 45-kilovatni trilitrski šestvaljnik. Prototip za vojsko je imel tri osi in pogon speljan na obe zadnji, vendar do podpisa pogodbe nato ni prišlo.

Sestavljanje vozil v Mladi Boleslav je bilo med nacistično okupacijo omejeno, vendar je model 903 kot eden redkih ostal v proizvodnji. Tovarna je med leti 1939 in 1942 naredila 42 vozil. Škoda 903 je sicer dosegla najvišjo hitrost 100 km/h, pri čemer je bila zmožna premagati 45-stopinjski vzpon, povprečna poraba goriva pa je znašala 25 litrov na sto prevoženih kilometrov. Na voljo je bila v dveh izvedbah: kot odprta šestsedežna izpeljanka s štirimi vrati in zložljivo streho ali pa s povsem odprto streho ter z vzdolžnimi klopmi, kamor se je lahko namestilo do osem potnikov. Po vsej verjetnosti so se ohranili le trije primerki tega vozila.

Znamka je med drugo svetovno vojno ob tem izdelala še nekaj drugih 4×4 modelov. Trilitrski Superb OHV je bil tako uporabljen kot osnova za vojaško vozilo Superb 3000 – Kraftfahrzeug 15. Vozilo je sicer imelo zadnji pogon, vendar so testirali tudi 4×4 različico, poimenovano 956.

Tovarna se je po drugi svetovni vojni večkrat vrnila h konceptu izdelovanja vojaških vozil. Tako je Škodina matična tovarna med leti 1952 in 1955 izdelala skoraj 6.500 vozil Tatra 805, proizvodnja tovornih vozil pa je bila prestavljena v tovarno V.I. Lenin v Pilsnu.

Zgodovino vozil s štirikolesnim pogonom je pomagalo pisati tudi oklepno vozilo 971, imenovano tudi Jarmila (izdelani so bili trije). Izdelano je bilo na krajši šasiji z več elementi Tatre 805 (1954), enako tudi amfibijsko vozilo 972 (pet vozil med letoma 1951-1952). Slednje je bilo opremljeno s propelerjem, ki je omogočalo vožnjo po vodi s hitrostjo do 10km/h, na cesti pa je doseglo hitrost 85 km/h. V opremi so bili tudi lahka strojnica, dve puški med sedežema ter avtomatska puška na voznikovi levi strani.

Leta 1952 je Škoda predstavila model 973, pri katerem je bilo možno odklopiti prednji pogon. Vozilo se je ponašalo z odličnimi terenskimi lastnostmi, saj je zmoglo premagati do 58-odstotni naklon, prevoziti do 25 centimetrov visoke ovire ter zabresti do 60 centimetrov globoko v vodo. Sile Varšavskega pakta so blizu Dresdna preizkušale podobno vozilo, češki model 973 pa se je izkazal kot najboljši. Kljub odličnim lastnostim je bilo proizvedenih le 30 testnih, saj so projekt ukinili v korist ruskega GAZ-69.

»V mnogih pogledih so bila Škodina vojaška vozila veliko boljša od Sovjetskih oziroma od tistih iz Varšavskega pakta. Dobičkonosnost, zahteva po prednostni izdelavi avtomobilov za »običajne ljudi« ter nezmožnost doseganja zahtev zavezniških enot – vse to je na koncu vodilo v odločitev, da se pri izdelavi off-road vozil raje osredotočijo na kmete in njihove potrebe kot pa na vojsko,« je povedal Škodin zgodovinar Lukaš Nachtmann.

V zgodnjih 60-ih letih prejšnega stoletja je Škoda sodelovala z ČZ Strakonice pri izdelavi modela 998 (znan kot Agromobil), nekaj let pozneje pa še pri modelu 990. Narejenih je bilo le nekaj prototipov, natančno število ni znano, a najverjetneje jih je bilo 13 – od katerih sta vsaj dva ohranjena. Enega ima Škodin muzej, drugega pa Vojaški muzej v mestu Lešany (skupaj z modelom 973, znanim kot Babeta). Obe vozili sta se leta 1964 pojavili tudi v filmu z naslovom Kdyby tisíc klarinetů.

Kot del modernizacije Škode 1203 se je znamka odločila proizvajati tudi 4×4 verzije za kmetovalce (779 iz leta 1970)

Sorodni članki