Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 25. 4. 2018
  • simplyClever
  • Družina

Kako dobro se obnese novi Superb za potrebe dela, družine in prostega časa sodobnega poslovneža? Odgovor smo poiskali pri Jasni in Juretu Trillerju, ki vodita ljubljansko podjetje IDentiks in sta hkrati več kot poslovna partnerja: sta tudi mož in žena, oče in mama.

Preberite članek

Kako pa vi zmorete?

  • 16. 3. 2018
  • simplyClever
  • Družina
  • ŠKODA

Koliko aktivnosti izbrati, da te ne ogrozijo brezskrbnosti otroštva? Kdaj začeti? Kako logistično izpeljati družinsko kombinatoriko služb, dejavnosti in prostega časa? Preprostih odgovorov ni, so si pa strokovnjaki vsaj pri športu edini: ena ura raznovrstnega gibanja na dan je za otroke higienski minimum. A obarvanost z igro naj bo vse do odraslosti vaše glavno vodilo.

Tedenski urnik: dvakrat košarka s sinom, dvakrat gimnastika s hčerko, angleščina za starejšega, plavanje za mlajšo, vmes pa lovljenje rokov v službi, trgovina, sistematski pregled in obisk tašče. Za konec tedna sinova tekma, zlaganje do stropa segajočega kupa perila, basanje omar z igračami, ki nam jih ni uspelo zgledno pospraviti, in če gre vse kakor po maslu, morda še kakšna ura samo zame – za telovadbo, branje, pravzaprav kar koli, samo da je. Vsakdanjik sodobnih staršev. Zveni znano? Kakšni pa so vaši otroci? Bi radi hkrati plesali, peli in igrali košarko? Ali jih onkraj domačega kotička ne mika nič posebnega? Starši nekoliko manj aktivnih otrok se verjetno sprašujete, koliko jih spodbujati, da ne boste vsiljivi, starši aktivnostno ambicioznih pa, koliko jih brzdati, da pri tem ne povozite njihove vneme.

Ena ura raznovrstnega gibanja na dan je za otroke higienski minimum.

Igra je zakon

Pedagoginja Zdenka Zalokar Divjak poudarja, da je igra v otroštvu najnaravnejši način učenja. Ko se je treba dogovoriti o uporabi žoge, otroci vadijo ustrezno sporazumevanje, razumevanje in krepijo čustveno inteligenco. Ko morajo počakati na svojo priložnost, se učijo potrpežljivosti in spoznajo, da se svet ne vrti le okoli njih. Če so poraženi, se morajo spopasti s čustvi in jih predelati. Ko jim uspe, si potrdijo, da so pomembni, pri doseganju ciljev pa se naučijo sprejeti tudi neprijetne opravke in boleče izkušnje.

»Starši svoje otroke prehitro označijo za vrhunske športnike. Šport do polnoletnosti je otroški, stvari niso in ne smejo biti povsem resne! In dobro je, če starši otrokovo aktivnost tako tudi razumejo. Profesionalni šport naj bo na vrsti, ko otrok odraste,« dodaja športna psihologinja Tina Jeromen, nekoč vrhunska plavalka. Priporoča, da otrok strukturirane popoldanske aktivnosti začne šele v osnovni šoli, čeprav v isti sapi poudarja, da je nekatere športe, kot so plavanje, drsanje, ples ali gimnastika, ob izkazanem interesu priporočljivo začeti vaditi prej. Vsekakor pa je treba zdrav odnos do gibanja predvsem ob pozitivnem zgledu staršev razvijati že od zgodnjega otroštva.

»Verjamem, da je naloga staršev le, da otroke usmerjamo, ne pa da brezkompromisno odločamo namesto njih. To bi veljalo tudi, če bi se Naja odločila, da preneha plezati,« je prepričan Grega Jelčič.


Logistični izzivi

Če ste eden tistih staršev, ki so oklicani za družinskega taksista, niste edini. Vse več je družin, katerih popoldnevi so prepredeni z aktivnostmi vseh članov. Balet tu, plavanje tam, nogomet na drugem koncu, zvečer pa še fitnes za očka in zumba za mami. K sreči se vrtci in šole prilagajajo z zelo široko in kakovostno ponudbo dejavnosti, športni centri pa vse pogosteje ponujajo sočasne treninge za različne člane družine. Z majhnimi prilagoditvami se torej vse da tudi nekoliko manj stresno.

  1. Otroka spodbudite, da izbere aktivnosti, ki se izvajajo v šoli v času, ko je tako ali tako tam.
  2. Če se le da, izbirajte izvajalce, ki niso daleč vsaksebi – en otrok tam, drugi pa čisto blizu.
  3. Izkoristite čas otrokove aktivnosti in med njo opravite svojo rekreacijo, nujne nakupe ali se sestanite s prijatelji na kavi.
  4. Če se le da, se na svoji poti izogibajte zgoščenemu prometu, sicer pa preverite obremenjenost cest in prometne informacije s pomočjo ustreznih aplikacij ali sistema ŠKODA Connect ter se po potrebi zapeljite po drugi poti.
  5. Spoprijateljite se s starši, ki otroke prav tako vozijo na aktivnosti, in se izmenjujte pri prevažanju otrok.

Koliko akcije je dovolj?

Ponudb aktivnosti v času vrtca ali šole je vse več. Mnoge so brezplačne, s tem pa so dostopne tudi socialno ogroženim, za katere so marsikje na voljo tudi šolski skladi. Hkrati pa je možnosti za popoldansko zapolnitev urnika s plačljivimi dejavnostmi vse (pre)več.  Strokovni delavci zato predvsem za mlajše osnovnošolce predlagajo skupaj (!) največ pet šolskih in obšolskih aktivnosti. Mnogo otrok se ob obilici ponudbe zažene in brez vodenja staršev težko presodijo, koliko je zanje dovolj.

»Otrok mora imeti svoj čas, svoj počitek. Če eno uro dnevno igra kitaro, je to poleg ure gibanja več kot dovolj,« pravi športna psihologinja. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je namreč enourno intenzivno gibanje za otroke nujno za zdrav telesni in umski razvoj. Če otrok zaradi različnih razlogov nima dovolj priložnosti za gibanje, je organizirana športna aktivnost, četudi je vsakodnevna, zato povsem dobrodošla.

Alenka Košir, ustanoviteljica in trenerka v vadbenih centrih VIIT ter mama treh otrok, poudari še drug vidik: »Nesmiselno se mi zdi na vadbo voziti že malčke. Zanje je povsem dovolj, če se z njimi kobacate in prevračate doma.« Za usvajanje osnovnih veščin verjetno res ni nujno, da otroka vse popoldneve vozite z ene aktivnosti na drugo. Nekaj besed nemščine ga morda lahko naučite sami. Ples v domači dnevni sobi je lahko povsem dovolj in namesto po poligonu se lahko s podobnim učinkom podite čez hlode in potoke v bližnjem gozdu. Tega se je koristno spomniti, ko popoldanske dejavnosti družinskih članov s časovno in logistično požrešnostjo zarežejo v družinski mir, druženje in prosti čas. Pri spontanih aktivnostih, ki so praviloma na dosegu roke, je namreč staršem prihranjenega veliko stresa. Je pa res, da od njih zahtevajo nekaj več aktivacije, predvsem pa zavedanja, da občasno dolgočasenje otrok ni nujno slaba stvar.

Naj kdaj pa kdaj tudi otroci začutijo dolgčas! V manj kot petih minutah bodo našli rešitev zanj.

Pustite jim dolgčas!

Naslednjič, ko vas bo kljuvala slaba vest, ker bodo otroci tožili, da jim je dolgčas, vi pa prav takrat ne boste imeli časa in volje za skupno igro ali sprehod, se spomnite pomembnega dejstva: zmeren občutek dolgčasa je tako kot za odrasle tudi za otroke zelo blagodejen. Vaša naloga ni zapolnjevanje vsake minute s strukturiranimi, vzgojnimi, izobraževalnimi ali športnimi aktivnostmi. Naj kdaj pa kdaj tudi otroci začutijo dolgčas! V manj kot petih minutah bodo našli rešitev zanj.

»Smisel otroštva ni, da otrok postane pomanjšani odrasli, ki neprestano hiti z ene dejavnosti na drugo,« pravi Tina Jeromen. Že odrasli se ob takem tempu izčrpavamo, otroci pa se s ponavljanjem našega vzorca naučijo predvsem, da za počitek ni časa, da ni pomemben, kar seveda ni res.

Otroci potrebujejo nezapolnjen čas. Svet vidijo povsem drugače kot odrasli, njihovo doživljanje lastnega sveta pa se najbolj izrazi v prosti igri. S ponujeno aktivnostjo jih sicer lahko spodbujate, a mogoče jih boste s tem zavirali. Če jih boste pretirano usmerjali v igri in na drugih področjih, boste lahko zavrli njihovo ustvarjalno domišljijo, samoiniciativnost in samostojnost. In kljub najboljšim namenom – ponuditi kar se da veliko raznovrstnih izkušenj – boste dosegli nasprotno od želenega. Sociologinja Renata Salecl celo pravi, da preveč izbire (»Bi to, morda ono ali tisto?«) pravzaprav vzbuja več tesnobe in stiske kot koristi.

Starš naj bo gorivo, ne raketa

Ko otrok vendarle postane aktiven zunaj šole in domačega okolja, naj bo v ospredju on. Pričakovanja staršev in okolice naj zavzamejo stransko vlogo. Predvsem poskusite biti pozorni. Otroka opazujte, ga poslušajte in upoštevajte njegove želje, in to ne le na začetku, ampak tudi ob morebitnih krizah. Takrat spodbudite vztrajanje vsaj za določen čas, saj bo tako otrok spoznal posledice svoje odločitve in se spopadel tudi s situacijami, ki mu morda niso prav pogodu. Nič hudega, vztrajnost je pač treba usvojiti.

Vendarle pa je koristno, da se poglobite tudi v razloge za upad zanimanja in pravočasno presodite, kdaj je otrok preobremenjen ali je v ozadju celo kaj globljega: strah pred neuspehom, netekmovalnost, medvrstniški pritisk ali celo pritiski sorodnikov.

Predvsem pa poskusite le zdravo spodbujati otrokova zanimanja in mu, če je šport del vaše družine, s predstavitvijo različnih vrst telesnih aktivnosti pomagajte oblikovati pozitiven odnos do gibanja. Prava specializacija – usmerjena odločitev za eno dejavnost – pride na vrsto šele po 12. letu za deklice in 14. letu za dečke, do takrat pa je koristno preizkusiti cel spekter športov. Več raznolikosti daje širino, ki jo otroci potrebujejo.

Tudi Grega Jelčič, katerega najstniška hči Naja petkrat tedensko trenira plezanje, je poskusil več športov, preden se je odločil za rokomet, ki ga je nato profesionalno igral več let. Naje ni nikoli silil v šport. »Vedno je bila zelo aktiven otrok in pričakovati je bilo, da se bo ukvarjala s športom. Pri petih letih smo jo na igrišču opazili, kako spretno pleza. Nismo ji sugerirali aktivnosti, le omogočili smo ji, da je željo po plezanju uresničila nekoliko bolj aktivno. Toda Naja se je v tem očitno našla, saj pleza tudi takrat, ko nima treningov. To je postal njen način življenja. Komaj čaka na trening in tudi družbo ima med svojimi soplezalci. Verjamem, da je naloga staršev le, da otroke usmerjamo, ne pa da brezkompromisno odločamo namesto njih. To bi veljalo tudi, če bi se Naja odločila, da preneha plezati.«

Grega Jelčič ima tri otroke: trinajstletna Naja je plezalka, petletna Kaja pleše, triletni Nik pa s pravo telovadbo šele začenja. »Usklajevanje njihovih in najinih urnikov zahteva veliko prilagajanja, dogovarjanja in sklepanja kompromisov.« S partnerko najpogosteje kar ob jutranji kavi naredita logistični načrt. »Predvsem Najo je na trening pogosto treba peljati med službenim časom in takrat se naš Superb spremeni v pisarno. S prostoročnim telefoniranjem sem lahko med časovno potratno vožnjo dosegljiv za stranke, hkrati pa ne ogrožam ne najine varnosti ne varnosti drugih udeležencev v prometu.«

Prehitro preresno?

Da bi se otrok gibal dovolj, ni nujno potrebno, da redno trenira. Če pa se z nekim športom ukvarja aktivno, je treba sprejeti, da je šport po svoji definiciji tekmovalna aktivnost. Prej ali slej se pokažejo rezultati, ki lahko navdušujejo otroka, trenerje in vas. Cilji postajajo višji, vložek pa tudi. In prav tu se za otroka skrivajo pasti.

Če športno aktivnost začne prezgodaj in preveč intenzivno, lahko ta povzroča poškodbe in obrabe, poleg tega pa ima lahko stres tekmovanja izjemno neugoden vpliv. Tina Jeromen pa tudi opozarja, da se največje težave pojavljajo, ko rezultati začnejo izostajati. »V fazi rasti otrok napreduje, s tem pa tudi rezultati. Ko se rast ustavi, pa po večini zastanejo tudi rezultati. To lahko vodi v predčasno anksioznost, če starši otroku tega ne znajo pomagati predelati.«

Nina Jerančič, slovenska karting in avtomobilska dirkačica ter hkrati tudi dirkačeva hči, svojega ukvarjanja s športom nikoli ni dojemala kot igro: »Pri dirkanju sem bila vedno zelo resna, tudi zato, ker sem imela za seboj ekipo in sponzorje. A k sreči je te strese, sprejemanje porazov in podobne izzive oče znal mehčati tako, da niso bistveno vplivali name oziroma sem se z vsako novo preizkušnjo naučila kaj novega.«

Tudi Grega Jelčič pravi, da ga resnost Najinega plezanja ne skrbi. Šola ne trpi, hči je zelo zagnana in motivirana, še največjo težavo pa vidi v obremenjevanju s pričakovanji: »Najo skrbi, da sva starša razočarana, če ji kdaj ne gre, čeprav vedno poudarjava, da je bistveno le, da se potrudi, kolikor se v tistem trenutku lahko, saj je to za naju enako kot zmaga. In to resno mislim.«

Resnost tekmovalnega športa preseneti predvsem starše, ki niso (bili) športniki. Zato je zelo pomembna tekoča komunikacija s trenerji, da vas ne preseneti, ko je treba na tekmo tudi ob koncu tedna in ko se od vas pričakuje izdatno čustveno in časovno, pogosto pa tudi finančno angažiranje.

Nina Jerančič ne obžaluje nekoliko drugačne mladosti: »Namesto na končni šolski izlet sem na primer potovala v Hongkong na dirko in tamkajšnja doživetja so pretehtala trenutno obžalovanje. Tudi na dirkah sem imela prijatelje, s katerimi smo nadomestili najstniške vragolije. Nikoli ne bi spremenila svoje mladosti, z velikim veseljem se obračam nazaj.« Prednosti in slabosti so pač prisotne pri vsaki različici življenjske poti, naloga staršev pa je otroka po tej vijugasti poti pripeljati zdravo, varno in osredotočeno na bistvo.

In morda še najpomembnejše: za čustveno izpolnjeno življenje ni tako pomembna širina znanja, ki ga otrok pridobi na vrsti tečajev, izobraževanj in delavnic, ampak so bistveno pomembnejši odnosi v družini.

Ines Britovšek in njen soprog sta si želela le, da bi se njun osemletni Kal ukvarjal z enim športom. »Tudi če bi izbral balet, bi bilo okej. Zdaj že nekaj časa trenira nogomet, saj v Mozirju ni veliko druge ponudbe.« S prevozi na trening in nazaj k sreči nimajo težav. »Naša Octavia Combi je dovolj velika, da v prtljažnik spravimo vso opremo, v kabino pa še cel kup Kalovih prijateljev in soigralcev.«

Cilj naj bo gibanje

Šola, ena najpomembnejših aktivnosti v otroštvu, je izrazito ciljno usmerjena. Pri gibanju in drugih aktivnostih pa lahko otrokom dovolimo, da s tem niso obremenjeni. Tudi tako bodo dosegle svoj pravi namen: izpolnjevanje osebnosti, življenjsko uravnoteženost, utrjevanje vztrajnosti, delavnosti in samozavesti ter grajenje zdravih odnosov s sovrstniki.

Te življenjske vrline so pač pomembnejše od vsake diplome, medalje ali pokala. In morda še najpomembnejše: za čustveno izpolnjeno življenje ni tako pomembna širina znanja, ki ga otrok pridobi na vrsti tečajev, izobraževanj in delavnic, ampak so bistveno pomembnejši odnosi v družini. Ti pa se lahko zgradijo le v času, ki ga preživite skupaj z otroki, pa naj bo to ob skupnem kolesarjenju ali »le« ob branju knjig, sestavljanju kock ali lovu za zakladom na bližnjem travniku.

Sorodni članki