{{alert.message}}
  • 19. 3. 2020
  • simplyClever
  • Nasveti

Globalna pandemija z novim koronavirusom močno vpliva tudi na mobilnost. Za varnost vas in vaših bližnjih je najbolje, da ostanete doma. A kaj storiti, ko morate kljub vsemu z avtomobilom v trgovino po hrano?

Preberite članek

EVFORIJA NA DVEH

  • 4. 12. 2014
  • simplyClever
  • Rekreacija
  • ŠKODA

Škoda je svoje korenine pognala na le dveh kolesih. Te korenine pridno ohranjamo, avtomobilska krošnja pa iz dneva v dan raste, a cilj ostaja enak: nepozabna avantura – včasih na dveh, včasih na štirih kolesih.

Ko se je kolo šele pred slabimi 200 leti pripeljalo v življenja ljudi, je omogočilo njihove daljše in hitrejše premike. Kar naenkrat so se lahko odpeljali čez meje vasi, v katerih so živeli, kar je veliko pripomoglo k družbeni mobilnosti in k uresničevanju posameznikovih življenjskih ciljev.

NEUSTRAŠEN RAZVOJ

Če se sprehodimo po poti razvoja kolesa, ugotovimo, da so njegovi začetki precej megleni in segajo v 15. stoletje. Pravijo, da je prvi kolesu podobno prevozno sredstvo skiciral Leonardo da Vinci. Ni kaj, poskus je bil že dober, a kaj, ko je bilo skico nemogoče prenesti v realnost. Zgodba o kolesu se je tukaj za dobrih 300 let prekinila. Naslednja varianta kolesa se je imenovala celerifer. Ta je bil zgrajen iz preprostega štiridelnega lesenega okvirja v obliki krokodila. O pedalu in krmilu ni bilo sledu, z njim pa se je bilo mogoče voziti samo naravnost. Takrat je bilo to prvo prevozno sredstvo, ki se je premikalo brez živalske vprege, a celerifer zaradi nevarnosti ni bil zelo razširjen. Je pa izumiteljem na široko odprl vrata k nadaljnjemu napredku.

Kmalu so se pojavila prva kolesa s krmilom, imenovana velociped (kar v prevodu pomeni »hitre noge«), ki so se razširila na začetku 19. stoletja. Ta kolesa so bila v celoti narejena iz lesa, vozila pa so se tako kot danes otroški poganjalčki. Ker si ljudje niso upali dvigniti nog od tal, je bil velociped nevaren, celo tako zelo, da so njegovo uporabo prepovedali.

Drugi poskus in nova variacija velocipeda je bil boneshaker oziroma »kostotresec«. Ime je dobil zaradi precejšnje okornosti na tlakovanih ulicah. Pojavil se je, ko je neki škotski kovač izumil mehanizem pedalov, ki so bili nameščeni na sprednjem kolesu. Okvir je bil narejen iz trših materialov, kolesa so bila jeklena. Z razvojem kolesa s pedali so rasle tudi želje po čim večji učinkovitosti tega prevoznega sredstva. Prva na spisku želenih izboljšav je bila večja hitrost. In logična rešitev: večje kot je prvo kolo, hitrejši bomo in manj bo treba poganjati.

Pojavil se je »Highwheeler« oz. visokokolesnik. Taka kolesa so bila popularna predvsem med mladimi moškimi, željnimi adrenalina in veščimi osnov akrobatike. In medtem ko so moški svoje podivjane hormone krotili na visoko kolesnikih, so se ženske po parku začele prevažati z elegantnimi tricikli. Tako so dolga krila in oprijeti korzeti ostali na svojem mestu. Tak način prevažanja so izkoristili tudi nekateri bolj uglajeni gospodje in zdravniki.

Zlata leta v razvoju kolesarstva so bila v zadnji četrtini 19. stoletja. Po izumu verige, katere mehanizem je povezoval sprednje in zadnje kolo, se je višina prvega kolesa postopoma zmanjševala. Varnost in razširjenost kolesa kot praktičnega prevoznega sredstva pa sta iz dneva v dan naraščali. Naslednji ogromen korak je bil izum pnevmatike. Mimogrede si jo je zamislil irski veterinar, ki je svojemu sinu želel zagotoviti varnejšo in mehkejšo vožnjo s kolesom. Imenoval se je Dunlop. Ko sta bila udobje in varnost zagotovljena in ko je proizvodnja postajala vse cenejša, uporabnih inovacij pa je bilo vedno več, je kolona začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja postalo najbolj razširjeno prevozno sredstvo na svetu.

ALI STE VEDELI?

Največja slovenska tovarna koles Rog je uspešno obratovala v letih 1951–1991. Še danes, več kot 20 let pozneje, je na mestnih ulicah mogoče ugledati številne Rogove modele koles, nekdanja tovarna pa je pomembno središče ljubljanske urbane kulture. Obstaja vrsta pajka, ki se, ko ga ogroža sovražnik, »zloži« v obliko kolesa, kar mu omogoči hitrejši beg po puščavskih sipinah. Največja dosežena hitrost cestnega kolesa je 133,78 km/h (vir: UCI).

VSE OBSTAJA

Kolesa so se do danes razširila in globoko zakoreninila v vsak košček človeške družbe. Na razpolago imamo ogromno materialov in tehnik ter še več znanja. K tako silovitemu razvoju je največ pripomogla vsestranska uporabnost tega čudežnega prevoznega sredstva. Danes so kolesa lahko zopet lesena ali futuristično karbonska. Kolo je lahko otroška igrača ali predmet, s katerim si mnogi slu-žijo kruh. Lahko je tricikel, za užitek v dvoje celo tandem. Lahko je retro ali z MP3-predvajalnikom. Nanj lahko pripnete prikolico za otroka oziroma hišnega ljubljenčka. Kolesa so še posebej popularna v deželi koles – Nizozemski, kjer ima kolo v lasti kar 7 od 8 prebivalcev, starejših od 15 let. Kolesa imajo lahko prestave za lažjo vožnjo navkreber ali pa vzvratno zavoro (takšna so na primer v Berlinu prepovedana). Pozabiti ne smemo niti na sobno kolo, ki tistim najbolj zagrizenim krajša čas takrat, ko je kolesarjenje v naravi težje izvedljivo. Kaj pa slavni Rogov Pony – čisto naš, slovenski, ki gre še danes za med? Da, tisti, ki ima občutno premajhna kolesa in prikupno skrčen okvir.

TIPI KOLESARJENJA

CESTNO

Cestno kolesarstvo je najstarejša in najbolj razširjena kolesarska disciplina. To so tisti z aerodinamično čelado, oprijetimi oblačili, bidonom z vodo in izredno tankimi pnevmatikami. In tisti, ki jih na cesti pogosto prehitevamo.

GORSKO

Gorsko kolesarstvo je pravzaprav čisto nasprotje cestnemu, kot jang jinu. Ker je teren precej bolj razgiban, moramo temu prilagoditi tudi vožnjo. Ta je bolj dinamična in zahteva kompaktnejšo zaščitno opremo ter kolo z debelejšimi pnevmatikami in trdnejšo konstrukcijo.

MESTNO

Mestno kolesarjenje je ena najbolj raznolikih in razširjenih vej kolesarstva. V mestu se vozi vse, kar je »kul«. Od športnega se loči po tem, da se trendi v mestu spreminjajo v skladu s trendi družbe, in ne s tehnološkimi inovacijami koles.

PRENAŠALSKO

Kurirji, pismonoše in raznašalci hrane. Včasih kavboji, kovači ter zaljubljeni mladeniči, ki so mladenkam nosili pisma. Tisti, ki od vrat do vrat prenašajo razna sporočila. Danes je takih vse manj, a bo ta veja kolesarjenja v družbi za vedno ostala zelo cenjena, celo romantizirana.

KAKŠNA JE ŠKODINA KOLESARSKA ZGODBA?

Škodina kolesarska zgodba se je začela leta 1895 s kolesom L & K Slavia. Kolo je dobilo ime po ustanoviteljih Škode, ideja zanj pa je nastala, potem ko je eden od njiju kupil nemško kolo, ki se je hitro pokvarilo. Preostalo mu ni nič drugega, kot da je poiskal partnerja in z njim osnoval svojo linijo koles, ki se je hitro razširila v proizvodnjo vrhunskih prevoznih sredstev na dveh in šest let pozneje na štirih kolesih. Škoda je svojo paleto koles nedavno povečala na kar 14 različnih modelov. Čisto svojega imajo ženske, ljubitelji gorskih vzponov pa lahko izbirajo med tremi različnimi modeli. Poleg tega je Škoda že od leta 2004 uradni partner Tour de Francea, najbolj prepoznavne kolesarske dirkena svetu, katere začetki segajo daleč nazaj v leto 1903. ‹

Sorodni članki