{{alert.message}}
  • 11. 4. 2019
  • simplyClever
  • Družina

Iz prve roke o defektih, moških, slovenski vozniški kulturi, pa tudi o lepši strani kolesa: o šminki, otrocih, hujšanju in vetru v laseh.

Preberite članek

  • 29. 3. 2019
  • simplyClever
  • ŠKODA
  • Tehnologija

Vse več je slišati o »pametnih mestih« in vse več mest se ponaša s tem, da postajajo čedalje bolj »pametna«. Toda kaj to sploh pomeni?

Ko slišite besedno zvezo »pametno mesto«, verjetno tudi vi kot večina ljudi pomislite na sodobno tehnologijo. Jan Edlman iz DigiLaba, podjetja pod okriljem Škode, ki se s konceptom »pametnih mest« ukvarja že dolgo, pa poudarja, da je ključnega pomena iskanje novih načinov rabe tehnologij znotraj zapletene urbane infrastrukture.

Na primer

Lep primer enega od vidikov »pametnega mesta«, ki sicer ni nujno povezan le s tehnologijo, je deljeno parkiranje. Parkirišča in garažne hiše, namenjene zaposlenim v podjetjih, ki se nahajajo v bližini stanovanjskih zgradb, bi denimo lahko po odhodu zaposlenih domov uporabljali tamkajšnji prebivalci. Zdaj ostajajo ta parkirna mesta čez noč prazna, dokler se zaposleni zjutraj ne vrnejo na delo. »Tudi če bi mesto podjetjem za parkirne prostore plačevalo najemnino, bi bilo to na dolgi rok še vedno mnogo ceneje od gradnje večnadstropnih parkirišč,« pojasnjuje Edlman. »Poleg tega se mesto s tem izogne težavam, kaj z vso drago novo zgrajeno infrastrukturo, ko in če se bo naša akutna potreba po parkiriščih v prihodnje zmanjšala.«

Na »pametno mesto« lahko sicer pogledamo z več različnih vidikov, od družbenega, ekonomskega, ekološkega pa vse do e-upravljanja, mobilnosti in infrastrukture. Vse te komponente so tako raznolike in obsežne, da mora imeti vsako mesto povsem jasno vizijo, saj brez te vizije vsi nadaljni koraki prehoda v »pametno mesto« ne morejo biti ne smiselni ne koristni za lokalno prebivalstvo.

Vsako mesto je pač nekaj posebnega; zraslo je iz specifičnih zgodovinskih in gospodarskih temeljev, ki oblikujejo potrebe in zahteve prebivalcev. To, kar si meščani želijo od svojega »pametnega mesta«, nato predstavlja osnovo strategije, ki jo mora mesto pri razvoju zasledovati. »Ko dobijo ljudje vtis, da mesto uresničuje neko jasno vizijo, dojamejo tudi, da lahko od njega pričakujejo več od klopi z wi-fi dostopnimi točkami in polnilci za telefon. Vedeti morajo, da so varni, da bodo našli parkirni prostor in da bodo lahko hitro prišli s točke A na točko B.«

Uresničevanje potreb, zagotavljanje kakovosti

Koncept »pametnega mesta« je v prvi vrsti proces ugotavljanja, kako lahko nove tehnologije optimalno uporabimo za uresničevanje potreb prebivalstva v mestih in s tem za zagotavljanje večje kakovosti njihovega življenja. V mesta se sicer priseljuje vse več ljudi. V njih trenutno živi 54 % svetovnega prebivalstva, ta delež pa bo do leta 2050 zrasel na 60 %. V Evropski Uniji celo na 80 %!

Nujno je torej storitve in infrastrukturo, ki bo na to število ljudi pripravljena, načrtovati že danes. Pri tem je treba upoštevati tri ključne skupine: mestno upravo, meščane in podjetja v mestu. »Trenutno se dela veliko napako, ko se preveč osredotoča na prebivalce. Spoznati je treba, da imajo meščani med delovnim tednom bodisi vlogo delodajalca bodisi delojemalca. Ne smemo torej pozabiti na to, kaj potrebuje gospodarstvo v mestu in kakšne priložnosti se pojavljajo tu.«

Inovativna mobilnost

»DigiLab podjetja Škoda je specializiran za pametno mobilnost in infrastrukturo. Naša misija je delati skupaj z mesti pri pripravi rešitev za inovativno mobilnost, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost ne le prebivalcem, ampak vsem deležnikom v mestih. Zato veliko časa in naporov vlagamo v razmislek o tem, kako maksimizirati uporabo vozil in zmanjšati čas, ko niso v uporabi – ko so torej parkirana in le zasedajo prostor. Zanimajo nas novi modeli mobilnosti na zahtevo, ki temelji na uporabi vozil, pri čemer so oblike lastništva različne. Projekt HoppyGo denimo lastnikom omogoča, da dajo svoje vozilo proti plačilu v uporabo drugim, ko ga sami ne potrebujejo, ponuja pa tudi nove mobilnostne rešitve za t.i. problem zadnjega kilometra. Razvijamo torej nove storitve, ki ne bodo omogočile le transporta ljudi po mestu, ampak bodo ob tem tudi povečale njihovo udobje in bile zanje bolj praktične. Storitev pametnega parkiranja bo kmalu uresničena, in to kot rezultat sodelovanja različnih zanimivih tehnologij,« napoveduje Edlman.

Kot pravi, lahko umetna inteligenca že zdaj napove, katera parkirna mesta bodo na voljo ob katerih urah, in sicer s pomočjo podatkov v povezanih avtomobilih, mobilnih operaterjev in drugih virov. »V mislih morate imeti, kako vse skupaj doživljajo vozniki. Njihov cilj je pravzaprav parkirno mesto, in ne kraj, na katerega se odpravljajo. Voznikom želimo torej ponuditi storitev, ki jim bo med tem, ko se bodo približevali cilju, sporočila, da so nekaj ulic stran na voljo prosta parkirna mesta. Voznikom se ne bo več treba celo večnost voziti naokrog in iskati parkirnega prostora. Namesto tega bo sistem ne le poiskal prazen prostor, ampak jim bo na primer istočasno omogočil tudi plačilo parkirnine.«

Podatke s cest je mogoče uporabiti tudi za oceno, kam ljudje potujejo in od kod, ter za načrtovanje infrastrukture javnega prevoza in rabe zemljišč. »Idealno bi bilo centralno zbiranje podatkov. Podatke, ki jih potrebujejo, bi tako lahko vsi, tudi mestne oblasti, našli na enem mestu, pri čemer bi bili posamezni deli mesta obvezani vnašati relevantne podatke. Novemu parkirišču tako na primer ne bi izdali uporabnega dovoljenja, če ne bi zagotavljal podatkov o zasedenosti parkirnih mest v realnem času.«

Izziv: mobilnost starejših

Škodin DigiLab je trenutno aktivno vpleten v ustvarjanje ekosistema novih mobilnostnih storitev. Popoln primer je HoppyGo, že omenjena uspešna platforma za deljenje vozil, ki povezuje lastnike z vozniki, ki potrebujejo vozilo in bi ga radi najeli. Tu je še študentska platforma za souporabo vozil Uniqway ter mobilnostna rešitev CareDriver, ki jo trenutno testirajo v Nemčij. Gre za storitev, v prvi vrsti namenjeno starejšim. Na Češkem je 2,9 milijona upokojencev, v Sloveniji dobrih 620 tisoč (od tega dobrih 450 tisoč prejemnikov starostne in skoraj 79 tisoč prejemnikov invalidske pokojnine). Ta številka bo le še rasla, kar pomeni, da bo mobilnost starejših vse bolj pomembno vprašanje. CareDriver je morda odgovor na ta izziv. Poleg tega, da bi s tem starejšim omogočili lažje premikanje po svetu, se pri projektu CareDriver osredotočajo tudi na prevoz invalidnih oseb in otrok, ki neprestano potrebujejo prevoze na aktivnosti, in to pogosto v času, ko morajo biti njihovi starši v službi.

Starejši so morda ponekod res upravičeni do cenejšega javnega prevoza, toda številni sploh ne morejo priti do avtobusne postaje, ker so prestari oziroma jim zdravje tega preprosto ne dopušča. »Morda jim pred hišo ustavi taksi, to pa je tudi to. Storitve CareDriver gredo dlje. Voznik vam pomaga, da se oblečete, če je treba, in vas pospremi do avtomobila in iz njega. Poskrbi, da res pridete do svojega cilja, na primer k zdravniku. Podobno lahko voznik poskrbi za otroka in ga morda pobere po koncu treninga. Storitev CareDriver zdaj teče v Muenchnu, na druga mesta pa jo nameravamo razširiti v prihodnjem letu.«

Ko mesto tovrstno storitev naroči pri zunanjem izvajalcu, lahko zadovolji potrebe določene skupine prebivalstva, ne da bi moralo za to širiti javno transportno mrežo, kupovati draga vozila, skrbeti za floto vozil ali najemati dodatno vozniško osebje. Preprosteje je plačati storitev, namenjeno lokalnim prebivalcem, in nato le redno preverjati kvaliteto njenega izvajanja.

Trenutno Škoda preizkuša še inovativno dostavno rešitev za “zadnji kilometer”. Z njo bo omogočena dostava paketov neposredno v prtljažnik naročnika – digitalno zaščiteno in z maksimalnim udobjem za voznika.

Škoda Auto DigiLab je pomembno gonilo številnih digitalnih inovacijskih procesov. Njegov sedež je v Pragi, od začetka leta 2018 pa v Tel Avivu, središču IT-industrije, deluje tudi Škoda Auto DigiLab Israel Ltd. Kovačnica idej se je v Tel Avivu povezala s številnimi tamkajšnjimi zagonskimi podjetji in na področjih umetne inteligence, velepodatkov, kibernetske varnosti in avtomobilske senzorike sodeluje s 13 obetavnimi mladimi podjetji. Trije primeri:

1. Anagog je specializiran za razvoj in implementacijo umetne inteligence v kontekstu mobilnosti. S programsko opremo lahko izraelsko zagonsko podjetje analizira in razume vedenje uporabnikov v določenih situacijah in na primer voznika avtomobila vodi do najbližjega prostega parkirnega mesta.

2. Chakratec za električne avtomobile razvija polnilne stebričke z električnim zbiralnikom na osnovi koncepta vztrajnika. To je koncept, ki omogoča domala neomejeno število ciklov globokega polnjenja in praznjenja. Med drugim bo tako polnilne postaje v prihodnosti mogoče namestiti tudi na odročnih lokacijah.

3. Podjetje UVeye ponuja s kamero podprto tehnologijo, ki skenira dno vozila in odkrije morebitne poškodbe – kar je na primer zanimivo za področje proizvodnje in kakovosti.

Skupni napori

Mnoga mesta po svetu, na primer Hamburg, Singapur ali Helsinki, imajo za cilj sožitje mesta, lokalnega prebivalstva in gospodarskih subjektov, ki temelji na podatkih. Pojavljajo se nove sinergije in modeli mobilnosti, na primer multimodalni transportni sistemi, ki povezujejo javni prevoz z novimi mobilnostnimi modeli, kot so delitev avtomobilov in koles, odvisno od tega, kaj je kateremu od uporabnikov bližje. »Nekateri so bolj občutljivi na ceno, drugim je pomembnejši časovni prihranek ali udobje.«

Leta 2018 je Škoda podpisala pogodbo o sodelovanju s Tehniško univerzo v Pragi. Skupaj iščejo rešitve, ki presegajo vprašanja mobilnosti in infrastrukture v Pragi. »V Pragi sodelujemo z Operator ICT, podjetjem, ki vodi koncept razvoja Prage v »pametno mesto«. To nam marsikaj olajša. V situaciji, ko se nam ni potrebno ločeno pogajati z oddelkom za promet, z oddelkom za gradnjo, za okolje in drugimi, je komunikacija preprostejša in bolj učinkovita. Tako je mogoče vozila HoppyGo najeti prek aplikacije MojePraha, kar pomeni, da so vozila na ulicah Prage s tem v uporabi v večjem obsegu in bolj učinkovito. Namesto da zavzemajo parkirni prostor, ostajajo operativna in hkrati lastnikom prinašajo denar. Z drugega vidika pa je to poceni alternativa za ljudi, ki potrebujejo avtomobilski prevoz, a nimajo svojega vozila.«

Inovativne ideje in inovacije so generator napredka družbe in v Evropski uniji te podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki povezuje vodilne na področju visokega šolstva, raziskav in poslovnega okolja. Rezultat tega povezovanja so dinamične čezmejne skupnosti znanja in inovacij (Knowledge & Innovation Community – KIC). V skupnost univerz, mest in korporacij, povezano z razvojem urbane mobilnosti, je vključena tudi Škoda.