Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 30. 8. 2018
  • simplyClever
  • Potovanje

Otroška soba, jedilnica, spalnica in dnevna soba v enem. Prizorišče doživetij, ki ostanejo v spominu za vedno. Na malih in velikih poteh, v vročem soncu in v objemu zime: naš (mali) avto! Da se boste spominjali le prijetnih doživetij, preberite nekaj naslednjih vrstic in si jih položite na srce. Potujte za dušo, a vozite se z glavo.

Preberite članek

Jan Kopecky: Moje življenje, moj avtomobil

  • 27. 6. 2018
  • simplyClever
  • Intervjuji
  • Reli

Je večkratni češki državni prvak v reliju, evropski prvak in zmagovalec številnih znanih relijev po svetu: a kakšen voznik je pravzaprav Jan Kopecky v vsakdanjem življenju?

Že ob prvem srečanju takoj pove, da prihaja iz velike družine, ki je bila na tak ali drugačen način vedno v stiku z avtomobilskim športom. V kartingu je zmagoval že, ko je bil še v osnovni šoli. Ko je začel redno osvajati prva mesta tudi za volanom avtomobila, pa Jan Kopecky ni imel niti vozniškega izpita. Še preden je dopolnil 20 let, je leta 2001 osvojil svoje prvo pomembnejše prvenstvo – popularno domače pokalno prvenstvo Škoda Octavia Cup. In takrat, ko ni dirkal, je bil njegov običajni vsakodnevni avto – podobno kot še za tisoče Čehov v tistem času – čisto navadna stara Felicia.

Avto naprodaj: lastnik (skrben) dirkač

Kopecky je dirkal in zmagoval v različnih avtomobilih znamke Škoda skoraj 20 let, zadnjih 11 let pa je bil tudi član tovarniške ekipe Škoda Motorsport. Zato seveda ni čudno, da je znamki zvest tudi v družinskem življenju. Trenutno je srečni lastnik modela Octavia RS 245, ko pa se bo nekoč le odločil, da avto proda, bo to nedvomno presenetljivo dobra kupčija za novega lastnika. Seveda bi oglas, v katerem bi pisalo: “Prvi lastnik: dirkač”, zagotovo marsikoga prestrašil bolj, kot če bi tam pisalo, da je bila prva lastnica skrbna starejša gospa. Toda ravno zato bi bili še toliko bolj presenečeni, kako skrbne nege je bila deležna ta  Octavia RS!

Svojega avta nikoli ne zapeljem v avtomatsko pralnico

»Res imam rad avtomobile in zato tudi rad skrbim zanje. Tako jih tudi čistim in perem kar sam. In doslej še nisem peljal svojega avta v avtomatsko pralnico – preveč me skrbijo morebitne praske na laku! V pravem pomenu ‘razvajam’ svoje avtomobile – preprosto zato, ker imam do njih poseben odnos, saj o avtomobilu ne razmišljam samo kot o prevoznem sredstvu,« razlaga Kopecky. In enako velja za njegov ‘službeni’ avto, dirkalni model Fabia R5.

Seveda je Jan pripravljen in odločen, ko je treba dirkalnik pognati po grobi makadamski cesti hitrostne preizkušnje, hkrati pa ve, da bo njegova Fabia R5 takoj po tem deležna kraljevskega servisa celotne spremljevalne ekipe. Zato Kopecky vztraja pri tem, da je potrebno avtomobil natančno očistiti takoj po koncu vsakega relija, ne glede na to, koliko blata in peska se je na njem nabralo. Navsezadnje je to tudi edini način, da ekipa takoj opazi znake obrabe, preden se to razvije v težavo na reliju.

Izguba vozniškega izpita? Konec igre

Predstava o reli voznikih kot cestnih divjakih je še kako zgrešena. Če bi se vam kdaj zgodilo, da srečate Kopeckega na cesti, ste lahko povsem mirni. In to zaradi dveh razlogov: prvi je seveda dejstvo, da je na cesti vedno povsem osredotočen na vožnjo.

Ste se morda kdaj spraševali, ali se dirkačem zdi, da se jim na cesti vse dogaja v filmsko upočasnjenem tempu? Pravzaprav je to res …

»Z vsem spoštovanjem do drugih voznikov lahko rečem, da je razlika med menoj in običajnim voznikom vendarle ogromna. Hitrost, s katero vozimo na dirkah, nam daje tudi boljši občutek zaznavanja okolice. Sčasoma se naučiš opažati in zaznavati stvari na progi, ki jih navaden smrtnik ne bi niti približno opazil,« razlaga Kopecky prednosti profesionalnega voznika relija na »navadni« cesti.

Drugi razlog je seveda mnogo bolj enostaven: Jan Kopecky preprosto noče tvegati. »Octavia RS 245 je najhitrejša Škoda, kar sem jih kadarkoli vozil. In super je imeti dovolj moči, ki jo lahko izkoristiš za varno prehitevanje, saj RS pospeši kot raketa. Seveda pa ne uporabljam svojega avtomobila, da bi po običajni cesti vozil 200 km/h. Kaj takega seveda ni dovoljeno, kot drugo pa si preprosto ne smem in ne morem privoščiti, da bi izgubil vozniško dovoljenje, saj bi moral v tem primeru takoj končati z dirkanjem.«

»OCTAVIA RS 245 je najhitrejša ŠKODA, kar sem jih imel.  Super je imeti pravo zalogo moči, ko jo potrebuješ pri varnem prehitevanju, in RS res pospeši kot raketa!«

Čehom manjka vljudnosti

Seznam uspehov tega češkega dirkača je impresivno dolg. Za ekipo Škoda Motorsport je osvojil evropsko prvenstvo v reliju leta 2013, postal prvak azijsko-pacifiškega prvenstva leta 2014, hkrati pa osvojil češko prvenstvo v reliju leta 2004, 2012, 2015, 2016 in 2017. Letos (do 13. junija 2018, če smo natančni) je za volanom Fabie R5 že trikrat zmagal na relijih za svetovno prvenstvo, in sicer  na relijih Monte Carlo, Korzika (Corsica Linea – Tour de Corse) ter na Sardiniji (Rally Italia Sardegna), s tem pa je na drugem mestu v točkovanju prvenstva WRC2. Če je torej za koga mogoče reči, da zna voziti hitro, potem to zagotovo velja za Jana Kopeckega. Kljub temu pa ostaja skromen in v »resničnem življenju« zadržan, obziren voznik.

»Predvsem na čeških cestah pogrešam tekoč promet in seveda vljudnost. Skoraj bi lahko rekel, da so češki vozniki za volanom preveč arogantni.« Zase pravi, da spoštuje cestna pravila in spremlja, kaj se dogaja na cesti. »Nočem se ujeti v dolgo kolono, kjer je voznikov pogled omejen in imaš le malo možnosti, da pravilno reagiratš na nepričakovano situacijo. V tem primeru raje prehitim. Že dedek mi je razlagal, da se lahko v prometu v vsakem trenutku zgodi milijon nepredvidenih dogodkov. In še kako je imel prav. Prav zato sem vedno raje korak pred dogajanjem,« razloži češki prvak.

10 vprašanj za Jana Kopeckega

1. Kaj se je včeraj dogajalo v službi?

Tega je vedno dosti. Ko so na sporedu reliji, sem vedno zraven pri testiranjih dirkalnika, potem so tu še popisi oziroma ogledi proge in uradna štartna procedura. Pripravljam se tudi tako, da gledam posnetke iz kamere v avtomobilu, s katerim snemamo progo, in progo primerjam z zapiski iz prejšnjih let. Ob tem so vsake toliko časa na sporedu še razvojna testiranja v ekipi Škoda Motorsport, kjer pomagam razvijati dirkalnik Fabia R5. V vsem tem sem vedno užival, hkrati pa je pri mojem delu pomembno tudi to, da sem vedno v odlični formi, zato se vedno ukvarjam še s športom.

2. Kaj vas je zaneslo v avtomobilski šport?

Moja družina. Že dedek je dirkal z motocikli, hkrati je vozil motokros in vztrajnostne dirke. Bil je zraven, ko so v takratno Češkoslovaško prišli prvi gokarti. In tradicijo je nadaljeval oče, ki je gokartom dodal še gorsko-hitrostne dirke in leta 1994 postal tudi prvi Čeh, ki je postal evropski prvak. Med odraščanjem sem sicer preskusil vse mogoče športe, ampak ko sem bil star 11 let, sem očetu vendarle povedal, da bi rad vozil gokart. Seveda je bil oče takoj za to, da se tudi sam začnem ukvarjati z avtomobilskim športom, vendar me nikoli ni silil – in za vse to sem mu zares hvaležen.

3. Kaj vas pri vašem delu najbolj vznemirja, zadovolji?

Še najbolj seveda adrenalin. In potem so tu jasno še uspehi in zmage, kot pri vsakem športu. Vse to zahteva ogromno dela – motošport lahko človeka mentalno, fizično in finančno izčrpa. Ko pa se vse sestavi in lahko vidim rezultate svojega dela, me to zares zadovolji.

4. In kaj vas lahko razjezi?

Kot vsak šport na profesionalni ravni zahteva tudi motošport ogromno časa. Pravzaprav ni prostih vikendov, ni počitnic. Preprosto moraš naprej. In to te lahko res izčrpa.

5. Kako je bilo, ko ste prvič sedli za volan avtomobila?

Zares prvič sem držal volan, ko mi je bilo pet ali šest let in sem sedel v očetovem naročju, medtem ko sva vozila tovornjak Avia. Ampak to mi je povedala mama. Moj zares prvi avtomobi je bila Felicia 1,6 in še vedno se živo spomnim, ko kar nisem mogel pričakati dneva, ko bom lahko opravil vozniški izpit.

6. Kaj bi počeli, če ne svetu ne bi bilo avtomobilov?

Ravno v mojem športu pravimo, da ni ničesar takega, kot »Kaj bi bilo, če bi« … In zato se lahko samo zahvalim moji srečni zvezdi, da avtomobili so. Sicer pa sem prepričan, da bi našel tudi kak drug hobi in prav gotovo bi bil to šport.

7. Kako bodo po vašem mnenju videti avtomobili čez 20 let?

Pravzaprav niti ne mislim prav dosti na to. Rad imam takšne avtomobile, kot jih danes poznamo.

8. S čim ste se igrali, ko ste bili otrok?

Moja najljubša igrača je bilo kolo. Odraščal sem na vasi in tako sem bil večino časa zunaj in se vozil s kolesom.

9. Imate kako dobro, nenavadno zgodbo, povezano z vami v avtu?

Skoraj vse, kar se mi je pripetilo nenavadnega, je na nek način povezano z avtomobilom. Pravzaprav je kar težko izbrati. Se pa na primer dobro spomnim, kako smo s prijatelji odhajali v diskoteko. Vedno sem jih peljal tja, jih odložil, in medtem ko so oni plesali, sem se šel sam raje vozit z avtomobilom v noč. Po nekaj urah sem jih pobral in peljal domov. Ne boste verjeli, koliko sem se naučil za volanom v časih teh disko izletov!

10. Kam na svetu bi se odpeljali, če bi lahko? Kam bi šli?

V tem pogledu so se mi uresničile sanje, saj sem prav zaradi motošporta prepotoval velik del sveta. Moji najbolj priljubljeni deželi sta Avstralija in takoj za njo Japonska. Tja bi lahko šel kadarkoli.

Sorodni članki