{{alert.message}}
  • 2. 7. 2019
  • simplyClever
  • Kolesarjenje

Ste se kdaj vprašali, kaj ima Škoda s kolesarstvom, da že 16 let zapored sponzorira največjo in najbolj zahtevno kolesarsko dirko, legendarni Tour de France?

Preberite članek

Kaj bi storili s 120 evri?

  • 7. 2. 2017
  • simplyClever
  • Varnost

Slovenci v avtu opravimo več kot polovico vseh telefonskih klicev. Ste tudi vi med tistimi, za katere je kazen za ročno telefoniranje med vožnjo v višini 120 evrov le še vprašanje časa? Zakaj bi tvegali (kazen ali nesrečo), ko pa je rešitev tako enostavna!

Vozniki med vožnjo počnejo sto stvari, saj se jim zdi, da zlahka obvladujejo razmere na cesti. Izbirajo najbolj priljubljeno radijsko postajo, na zemljevidu ali navigacijski napravi iščejo želeni cilj, nekateri malicajo, kadijo, se ličijo ali celo berejo časopise. In skoraj ni junaka, ki bi danes še vozil, ne da bi med vožnjo tudi telefoniral.

Neusmiljene številke

V komaj dveh urah preventivne akcije so tako na primer ljubljanski in gorenjski policisti odkrili več kot 130 kršitev uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Najpogostejša razloga za ročno uporabo mobilnika pri kršiteljih sta bila nujen službeni klic ali pa izgovor, da so se samo na hitro oglasili. Takšnih je bilo že lani ogromno, saj so policisti ugotovili skupno več kot 14 tisoč kršitev zaradi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno oziroma vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Vozniki na slovenskih cestah se tako še kar požvižgajo na kazen – predvsem pa na nevarnost, ki jo s tem povzročajo sebi in drugim udeležencem v prometu. Možnost za nesrečo se ob ročnem upravljanju mobilnika namreč poveča kar za štirikrat!

Kako nevarno je ravnanje s telefonom med vožnjo, pove že podatek, da vsega 15 sekund ukvarjanja z njim pomeni, da za volanom praktično ni nikogar, ki bi lahko pravočasno reagiral ob nevarnosti. Teh »ah, saj je samo 15 sekund« v razdalji že pri mestnih 50 km/h pomeni približno 200 metrov vožnje, pri večjih hitrostih pa še bistveno več. Najbolj kritično je pisanje SMS-sporočil, saj voznik pri pisanju enega ne gleda na vozišče v povprečju več kot 20 sekund. Voznik, ki je med vožnjo zbran, se je na nevarno situacijo sposoben odzvati v 0,6 sekunde, istemu vozniku z motečim dejavnikom pa se odzivni čas poveča za 100 odstotkov in več.

Zakaj bi ogrožali sebe in druge ter, statistično gledano, slej kot prej plačali kazen, ko pa lahko vozite varno, ne ogrožate nikogar in denar namesto za plačilo kazni porabite za razvajanje za dva v termah z bazenom in masažo, en dan smučanja z vso družino ali pa priredite zabavo za prijatelje? Odločite se za varnejšo možnost – sistem prostoročnega telefoniranja. Najprimernejšega izberite s pomočjo prodajnih ali servisnih svetovalcev v pooblaščeni prodajno-servisni mreži za vozila Volkswagen, Audi, SEAT, Škoda in Volkswagen Gospodarska vozila v Sloveniji.

Telefoniranje kot vožnja v vinjenem stanju

Čeprav se vam telefoniranje med vožnjo morda ne zdi pretirano nevarno, raziskave kažejo drugačno sliko. Če voznik telefonira med vožnjo, je to enako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola! Med pisanjem SMS-sporočila pa voznik ne gleda na vozišče štirikrat več časa kot pri normalni vožnji. Že pogovor s sopotnikom preusmeri nekaj pozornosti s ceste, odvisno od stopnje emocij med pogovorom, klepet po telefonu pa zahteva še več vaše pozornosti. Klicanje (začetek pogovora) ima celo dvojni učinek, saj zmanjša pozornost na dogajanje na cesti, ker ne vozimo z obema rokama, pa se spremeni tudi način vožnje in podaljša reakcijski čas.

Raziskave in študije tako vse po vrsti dokazujejo negativen vpliv uporabe mobilnega telefona med vožnjo na voznika, saj se zmanjšujeta njegova zbranost ter pozornost na dogajanje na cesti in v njeni okolici. Predvsem gre za slabši reakcijski čas (za 50 odstotkov slabši kot pri vožnji v normalnih razmerah), počasnejše zaznavanje in reagiranje na prometno signalizacijo, daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa, večje tveganje pri odločitvah, kot so na primer zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in drugo. Še to: vozniki, ki med vožnjo telefonirajo, se v povprečju za 49 odstotkov težje izognejo nesreči, ki jo povzročijo drugi vozniki!

Pozornost pa od dogajanja na cesti ne odvrača le telefoniranje med vožnjo, saj vozniki ob tem celo pišejo SMS-sporočila, iščejo informacije na internetu (pogost razlog je iskanje prave poti), se snemajo, objavljajo selfije in podobno.

Raziskava Agencije za varnost prometa je lani pokazala, da med vožnjo telefone (za pogovore, pisanje/pregledovanje SMS-sporočil ali branje elektronske pošte) uporablja kar 75 odstotkov Slovencev. Skoraj vsi z njimi telefonarijo (74 odstotkov), tretjina (30 odstotkov) jih med vožnjo pregleduje družbena omrežja, 7 odstotkov si jih zapisuje beležke, opomnike in podobno, 5 odstotkov jih brska po spletnih straneh, 3 odstotki uporabljajo mobilne aplikacije, poleg tega pa jih skoraj desetina (9 odstotkov) telefon uporablja za poslušanje glasbe ali navigacijo. Pogovori med vožnjo v povprečju trajajo pet minut, pisanje ali pregledovanje sporočil vzame tri minute, za pregled družbenih omrežij pa vozniki porabijo štiri minute.

Policisti svetujejo prostoročno

Mobilni telefoni na cesti seveda niso zgolj nebodigatreba, ampak so lahko tudi pomemben dejavnik varnosti. Z njihovo pomočjo lahko hitro pokličemo pomoč ali pa sporočimo drugim, da je na cesti ovira ali nesreča, vendar moramo telefone uporabljati varno. Slovenska zakonodaja dovoljuje telefoniranje med vožnjo, a le v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje. Če se telefoniranju v avtomobilu na noben način ne morete izogniti, to torej počnite le z uporabo takšne naprave.

Nedovoljeno telefoniranje med vožnjo ureja 35. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o prepovedi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno oziroma vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Prvi odstavek tega člena pravi: »Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.).« Voznik, ki telefonira, se tako kaznuje z globo 120 evrov.

Izbira naprav za prostoročno telefoniranje je široka, nedvomno pa je najpriročnejša in najbolj preprosta izbira avtomobila s serijsko vgrajenim sistemom za prostoročno telefoniranje prek povezave Bluetooth. Ko povežemo mobitel in avto, se tako vsak prejeti klic samodejno preusmeri v avtomobilske zvočnike, glasnost radia ali CD-predvajalnika pa se zmanjša.

Kaj pa, če takega vozila nimate? Bistveno cenejša možnost je uporaba običajne slušalke za prostoročno telefoniranje, naj bo ta žična, ki je priložena že večini mobitelov, ali pa brezžična, ki se povezuje s tehnologijo Bluetooth. Ker uporaba slušalke v ušesu na daljši poti ni najbolj prijetna, snemanje in natikanje slušalke pa je nepraktično in potencialno celo nevarno, je odlična nadomestna rešitev vgradni sistem za prostoročno telefoniranje. Na trgu je na voljo veliko vrst takih sistemov, pri čemer odsvetujemo najcenejše, saj praviloma niso priporočljivi za starejše ali močnejše avtomobile. Cenejši sistemi imajo namreč običajno slabši zvočnik in mikrofon, ti avtomobili pa so preveč hrupni, da bi bilo mogoče nemoteno telefonirati. Pri vgradnih sistemih za prostoročno telefoniranje (in tudi brezžičnih slušalkah) je obenem treba razmišljati o napajanju, saj nam s prazno baterijo ne koristijo preveč.

Da bi se izognili napačnim odločitvam, vam svetujemo obisk pooblaščene prodajno-servisne mreže za vozila Volkswagen, Audi, SEAT, Škoda in Volkswagen Gospodarska vozila v Sloveniji, kjer vam bodo svetovali, kateri sistem za prostoročno telefonijo v njihovi bogati ponudbi je najprimernejši za vaše vozilo in vaše potrebe.

Sorodni članki