{{alert.message}}
  • 9. 8. 2019
  • simplyClever
  • Kolesarjenje

La Vuelta a España, na kratko Vuelta, je prava »klancarska« predstava z dvema vožnjama na čas in s kar osmimi cilji na vrhu klancev. Preberite si, zakaj velja za najtežji Grand Tour, kaj čaka kolesarje na skoraj 3300 kilometrov dolgi dirki, kdo vse so favoriti, vabimo pa vas tudi k branju pogovora z Andrejem Hauptmanom, selektorjem slovenske kolesarske reprezentance, ki bo na Vuelti v vlogi športnega diretorja ekipe UAE.

Preberite članek

  • 19. 10. 2016
  • simplyClever
  • Vzdrževanje

Pravi Slovenec ga pere, in to temeljito, pogosto, pravzaprav redno. Vprašanje je le: vikend ritual na domačem dvorišču ali avtopralnica?

Slovenska dvorišča se ob spremljavi do sosedov bolj ali manj prijaznih napevov vsak konec tedna spremenijo v moker prostor intenzivnega druženja lastnika in njegovega jeklenega konjička. Moči se, drgne, peni, izpira, sesa in polira, dokler štirikolesni ponos spet ne zasije v vsej svoji lepoti, opran sledi celotedenskega garanja na cesti. A nimajo vsi dvorišč, volje in časa. Tistim preostane obisk avtopralnice, kamor pa svojih vozil nekateri ne vozijo, ker so prepričani, da krtače v avtomatskih pralnicah povzročajo praske in druge poškodbe laka. Pa je to res?

Mit številka 1: krtače praskajo

Narobe! Če je to morda še veljalo v starejših avtopralnicah, v katerih so čistilne krtače menjavali šele takrat, ko so bile že povsem izrabljene, je v sodobnih avtopralnicah, v katerih večinoma uporabljajo tekstilne krtače, bojazen pred praskami odveč. Preizkusi, ki so jih strokovnjaki opravili v avtopralnicah, in analize rezultatov pranja pod elektronskim mikroskopom so namreč pokazali, da strojno pranje zaradi sodobne tehnologije pranja s krtačami in tekstilom ni več problematično, in obratno, da ročno pranje ni vedno tako nežno do avtomobilskega laka, kot se pogosto misli!

Številni so še vedno v dvomih, ali izbrati ročno pranje, avtomobil zapeljati v avtomatsko pralnico ali pa ga morda oprati kar doma. Kar je res pomembno, je le, da avtomobilsko pločevino enako zavzeto peremo poleti, ko je na njej predvsem veliko insektov, in pozimi, ko jo je treba prati zaradi soli.

Kaj so pokazali rezultati raziskave Tehniške univerze v Münchnu o tem, kako učinkujeta ročno in strojno pranje na lak avtomobila? Da ročno pranje zaradi nepopolno odstranjene umazanije, predvsem drobnih zrn peska, pogosto povzroča praske na laku, in to takšne, ki so lahko dobra osnova za rjavenje. To še zlasti velja, če je avtomobil zelo umazan ter pri pranju ni dovolj vode in čistilnih pripomočkov, ki bi sprali vso umazanijo.

Povsem drugače je pri pranju v avtomatskih pralnicah, kjer velike količine vode na krtačah s posebnim profilom odstranijo umazanijo z laka skoraj brez sledi. Zaradi stalnega tlaka vode se lak ne poškoduje, temveč se umazanija odstranjuje počasi in enakomerno. Seveda je veliko odvisno od tega, kako v avtopralnicah skrbijo za kakovost krtač, kakšna pralna sredstva uporabljajo in koliko programov pranja je na voljo. Z učinkovitim predpranjem z visokotlačnim čistilcem voda prodre tudi v predele, v katere čistilne krtače ne sežejo.

Kadar avtomobil dolgo ni bil v pralnici, ni odveč izbrati program, ki dodatno očisti kolesa in podvozje. Prav tako je zlasti v zimskem času smiselno izbrati še program za vroče voskanje, saj bo tako avtomobilski lak s slojem voska deležen dodatne zaščite pred udarci kamenčkov in druge nesnage, ki je je v zimskem času na cestah nekoliko več, ter pred agresivnimi snovmi v zraku. Iz avtopralnice naj bi avtomobil prišel skoraj posušen, na koncu namreč močni ventilatorji s površin spihajo vodo, tako da ostane le še kakšna kapljica, ki jo je zlahka mogoče odstraniti z mehko krpo.

Mit številka 2: na roke je najboljše

Ne drži! Pri ročnem pranju avtomobila se skoraj praviloma uporablja premalo vode in čistilnih sredstev. Poleg tega v čistilni gobi tudi po temeljitem izpiranju ostane precej ostrih drobcev peska, ki imajo na avtomobilski lak podoben učinek kot brusilni papir. Že z enim nekakovostnim ročnim pranjem v domači režiji lahko uničite desetino površinske zaščite laka. Dodatna škoda nastane, če za pranje uporabljate agresivna čistilna sredstva, ki niso namenjena čiščenju avtomobilske pločevine. Pogosta napaka je uporaba sredstev, ki so namenjena pomivanju posode. Slednja namreč vsebujejo preveč sestavin za raztapljanje maščobe, ki lahko poškodujejo zaščitni sloj avtomobilskega laka.

V zadnjem času se tudi pri nas uveljavlja tako imenovano ekološko pranje, pri katerem se ne uporablja voda. Pri ekološkem brezvodnem pranju avtomobilov vodo nadomeščajo čistilna sredstva, ki so neškodljiva za okolje ter na pločevini ne puščajo umazanije in nevarnih kemikalij. Čistila ob nanosu na površino »dvignejo« umazanijo ter ustvarijo zaščito med površino vozila in umazanijo. Ko čistilna sredstva opravijo svoje, se umazanija obriše s krpo iz mikrovlaken, ki zagotovi tudi lesk po končanem pranju. Z ekološkim pranjem se ukvarjajo predvsem tako imenovane mobilne pralnice, ki avtomobil operejo tudi na domu ali na parkirišču. Seveda pa je njihova storitev nekoliko dražja kot ročno ali avtomatsko pranje v avtopralnicah.

Mit številka 3: cena ne pove nič o kakovosti

Kot pri ekoloških pralnicah tudi pri sredstvih za odstranjevanje insektov, ki se ujamejo predvsem na sprednji del avtomobila, praviloma velja, da cena odraža kakovost. Pri nakupu je treba biti pozoren, ali je čistilo koncentrirano ali že zmešano z vodo. A tudi najboljša čistila niso vsemogočna. Pri avtomobilih, ki dlje časa niso bili oprani, se lahko mušice dobesedno zažrejo v lak.

" Ne pozabite! Čistiti je treba: veljavna zakonodaja namreč predpisuje globe, ki se gibljejo od 40 evrov za neočiščena stekla in tudi do 200 evrov za umazano registrsko tablico. "

Mušice za avtomobilski lak načeloma niso škodljive, nasprotno pa velja za ptičje iztrebke. Ti namreč vsebujejo posebno kislino, ki lahko trajno poškoduje lak, ta proces pa še dodatno pospešijo višje temperature in izpostavljenost neposrednim sončnim žarkom. Zato je treba ptičje iztrebke odstraniti čim prej, saj lahko sčasoma povzročijo takšne poškodbe laka, da jih niti s poliranjem ni več mogoče popraviti.

Trajne poškodbe lahko povzroči tudi smola, zato je treba tudi to čim prej odstraniti. Strokovnjaki pri tem prav tako odsvetujejo uporabo bencina in priporočajo uporabo posebnih, temu namenjenih čistil. Z uporabo namenskih čistilnih sredstev je mogoče lažje doseči želen rezultat, hkrati pa so ta čistila prijazna do laka. V sili lahko smolnate madeže očistite tudi z oljčnim oljem, če seveda niso prestari.

Mit številka 4: pranje pozimi ni smiselno

Mnogi lastniki avtomobilov v zimskem času ne perejo svojih štirikolesnih ljubljenčkov, saj se jim zaradi mokrih in zasneženih cest to zdi nesmiselno. Vendar je prav pranje v zimskem času, ko je na cesti tudi veliko ostankov soli, zelo koristno.

Z rednim pranjem v avtomatski ali ročni pralnici boste sprali agresivno sol, zaradi katere se lahko začne tudi proces rjavenja. Posebej temeljito je treba oprati spodnji del vključno s podvozjem, a nič manj ni pomembno, da ima avtomobil čista stekla (pri tem nikar ne pozabite notranje površine stekel) in svetlobna telesa. Oboje namreč vpliva na varnost v skladu z načelom videti in biti viden.

Seveda pa je pri zimskem pranju treba poskrbeti tudi za gumijasta tesnila vrat, ki jih lahko premažete s posebnimi silikonskimi sredstvi, in ključavnice, za katere je na trgu prav tako dovolj odmrzovalnih sredstev.