{{alert.message}}
  • 19. 3. 2020
  • simplyClever
  • Nasveti

Globalna pandemija z novim koronavirusom močno vpliva tudi na mobilnost. Za varnost vas in vaših bližnjih je najbolje, da ostanete doma. A kaj storiti, ko morate kljub vsemu z avtomobilom v trgovino po hrano?

Preberite članek

Fabia: Ko srce zapleše

  • 18. 1. 2015
  • simplyClever
  • Testi

Štiri punce na izletu proti soncu z novo prijateljico: mama, svakinja, nečakinja, jaz in moja rumena Fabia. Zaplešite z nami!

Vse se je začelo s Favoritko. Pred 24 leti. Takrat, ko se je moj brat, otrok najbolj rodovniškega diska, duranduranovke pričeske in podloženih ramen, prelevil iz »sponzorja« takratnih diskotek v očeta. Prodal je uporniški motor in kupil družinski avto.

EN KORAK NAPREJ …

Tudi preostali člani družine smo napredovali po lestvici: oče v dedka, mami v babico, jaz v teto. Teto?! Vse lepo in prav, veselila sem se »male sestrice«, ampak teta pri mojih najbolj z roso pokritih letih, ko sem bila po letih skoraj na sredini med bratom in nečakinjo? Beseda mi pač ni ustrezala, preveč postara. Vloga mi je pa zelo všeč, že od nekdaj. Kot je bratova pričeska postala pohlevnejša, kot so s trajno pridobljeni kodri in barvni prameni šli v cvet, tako se je zožal v ramenih, usnjene jakne in kavbojke na korenčka so zamenjala bolj konvencionalna oblačila, značaj je pridobil toplino in nekaj, česar tedaj še nisem znala ubesediti.

… PA OBRAT …

Če na hitro zavrtim film, je sledila Felicia, njej in novemu družinskem članu – nečaku – Fabia. Popoln preskok z videza na značaj, obrat z zunanjega sveta na notranjega, z dogajanja na doživljanje, z zabav na družinske utrinke in drugačne vrednote. In na tisto, česar še vedno nisem znala ubesediti. Mala protagonistka zgodbe, nečakinja, že zdavnaj ni več mala. Zdaj je lepo mlado dekle, ki služi svoj denar, živi samostojno in zajema življenje z največjo žlico. Nekaj pa se ni spremenilo: za očeta, mojega brata, je še vedno mala srčica, nad katero bolj ali manj skrivoma bedi in je tam, v ozadju, da se nasloni nanj, ko divja vihar. Le bratov okus se pri avtomobilih nekako ne ujema z okusom naše mladenke. Po njenem mora avto že na daleč opozarjati nase, biti čim bolj kričeč, rohneč … Trendovski kot oblačila v izložbah. Lep, kot so lepi njeni fantje. Lepi in še lepši.

… IN ZDAJ VSE PUNCE SKUPAJ …

Konec tedna je prinesel testno Fabio in druženje deklet iste družine, vendar različnih generacij. Sedemdesetletna nosilka družinskega žezla, svakinja, po starostni lestvici sem sledila jaz, na koncu pa nečakinja. Ker je bila ljubljanska kotlina polita s sivino in meglo, nas je sonce povabilo na Obalo. In tu se je naša pot sprevrgla v tiha in malo manj tiha razpredanja o vsem in tudi o – avtomobilu. Le naša najmlajša članica se je ves čas odrekala komentarjem na to temo. Nisem pa spregledala njene leve obrvi, ki se je dvignila, ko je divja rumena barva razparala gosto jutranjo meglo na domačem dvorišču. In smo šle. Nečakinja je spodrinila mamo in sedla na sovoznikov sedež. »Poskrbela bom za glasbo,« je utemeljila. Glasbo je spustila iz mobilnika v radio ter odložila telefon v režo, ki ga je lepo zadržala na mestu. Ja, vse ji je bilo takoj jasno, čeprav trenutno vozi 12 let star avto in počasi razmišlja o novem. Je pač tista generacija, ki ji je tehnična logika vgrajena v gene. Še preden smo speljale, smo bolj spominjale na glasbeno skrinjico na štirih kolesih. Uvodna pesem Girls just wanna have fun (seveda iz zlatih osemdesetih) je s takti prepletla vse generacije v nepozaben mozaik za družinski album. Še najstarejša je že na začetku pritisnila nekaj sebkov, kjer je videti več neba čez stekleno streho kot nje. Za spomin in da bo pokazala prijateljicam iz upokojenskega društva, kako se danes zabava.

… KORAK NAZAJ …

Prvi centimetri vzvratne vožnje so spravili glasbo na tiho. Napadle smo malo, češ kaj kvariš užitek. Pa ga ni, le avto je premišljeno poskrbel, da smo slišale piskanje, ko smo se bližale sosedovi ograji. Moja velikanska sončna očala, ki bi mi jih zavidala še Jackie Onassis, so končno uspešno pristala v predalčku, ki je namenjen očalom. Običajno jih tja nikakor ne spravim. Pa je le nekdo razmislil, da ženske ne nosimo povsod ozkih kolesarskih očal tako kot mnogi moški! In tam so čakala na jasno nebo, ki se je kmalu za Postojno razkrilo v vsej modrini in pozlati. Z le rahlimi krivinami nas je siva črta popeljala do roba kopnega. Do tam, kjer moč vode bolj kot katerakoli krema poravna gubice zaradi skrbi ali starosti, ukrivi usta v nasmeh, napolni pljuča z vonjem po soli in v družbi sonca omehča vsako dušo.

Dan nas je pospremil k večeru, ta pa nas je združil ob čaju doma. Bratu smo ena prek druge pripovedovale, s čim vse nam je dan postregel. Ko pa je vprašal, kakšen se nam je zdel avto, nas je nekdo preglasil.

… ŠE EN OBRAT IN GLOBOK POKLON …

»Oči, veš, ko sem sedla vanj, sem se počutila tako prijetno, kot kadar me ti objameš čez rame. In ko z njim voziš počasi ali drviš, je vedno enako »kulsko«! Stari moj, ta avto je »mašinca«! Sploh ni tak, no, saj veš, bolj za starejše … V bistvu je mladosten. Barva se mu res poda …« Brenčanja ni bilo konca. Ostale smo brez besed, kot brat, ki mu je ob naslednjih besedah vzelo govor in orosilo oči: »Oči, ta avto je tak kot ti. Spominja me nate. Zdaj razumem, da tvoje na kolenih natrgane kavbojke, »allstarke« in usnjena jakna niso nujno kriza srednjih let. Čeprav imaš družino, si se prilagodil času, tvoja duša pa je še vedno mladostna. Spomnim se, ko si me s svojo škodo vsako pomlad peljal v Trst po nove čeveljčke. Zdaj te bom jaz peljala. Na sovoznikovem sedežu boš. Samo zate bo ta sedež. No, pa za nekoga posebnega … Ta me bo pa peljal med zvezde.« Ob zadnjem stavku sva se spogledala: bo postal kmalu dedek in jaz … prateta? Spet te čudne besede, ki te postarajo, čeprav prinesejo toliko veselja … In tisto, česar sama nekoč nisem znala ubesediti, je lepo opisala naša mala: stabilnost, varnost, zanesljivost. Nikoli ne gredo iz mode in preživijo vse čase.

Kaj punce navdušuje?

  • Trikotnički ob zadnjih lučeh nas spominjajo na diamante. Saj veste, menda so naši najboljši prijatelji …
  • Čeprav bi nam racionalni oče ali mož svetoval dizelski motor, tudi dame rade uživamo v bencinskem turbinskem spevu. Še najbolj poleti, ko pritisneš na stopalko!
  • Trikrat hura za barvno razvajanje – dekleta izbiramo avtomobile tudi z očmi in rada se lišpamo! Zakaj ne bi še avtomobila? Tako zunanje kot notranje kombinacije so nam všeč, veliko jih je in blizu so nam.
  • Avto je zelo prijeten za vožnjo, nezahteven, ravno prav velik. Je treba sploh še kaj več?
  • Dejstvo, da je na armaturni plošči po želji lahko tudi družinska fotografija, pa Fabio sploh naredi toplo in domačo. Preko spletne strani pošljete sliko in v tovarni jo bodo postavili v vašo Fabio. Ljubko, vam povem.

Sorodni članki