Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 30. 8. 2018
  • simplyClever
  • Potovanje

Otroška soba, jedilnica, spalnica in dnevna soba v enem. Prizorišče doživetij, ki ostanejo v spominu za vedno. Na malih in velikih poteh, v vročem soncu in v objemu zime: naš (mali) avto! Da se boste spominjali le prijetnih doživetij, preberite nekaj naslednjih vrstic in si jih položite na srce. Potujte za dušo, a vozite se z glavo.

Preberite članek

Intervju: Marko Jevtič

  • 30. 8. 2018
  • simplyClever
  • Dizajn
  • Intervjuji

Tisti slovenski oblikovalec, ki je poskrbel za revolucijo v videzu vozil blagovne znamke Škoda.

BESEDILO: Matjaž Korošak / FOTO: Bor Dobrin

Marku Jevtiču ni bilo na poti do uspeha podarjeno prav nič, zato se njegov življenjepis bere kot zgodba o izjemni odločenosti in neomajni prepričanosti o lastnih sposobnostih. Na likovno akademijo je moral v Benetke, potem ko so ga v Ljubljani odslovili. In opravil – pa čeprav v drugo – je tudi sprejemne izpite na podiplomskem študiju transportnega oblikovanja v Pforzheimu in se nato leta 2002 zaposlil v koncernu Volkswagen. Njegove poteze so izrisale Touarega druge generacije ter šesto in sedmo generacijo Golfa, ko je presedlal k Škodi, pa je kot »senior exterior designer« vtisnil svoj pečat prenovljenemu Yetiju, novi Fabii, Fabii R5, konceptu Vision C, Superbu in Octavii – tisti, ki šele prihaja.

Kljub temu – ali pa ravno zaradi tega – je Marko Jevtič prijeten in sproščen sogovornik. Brez zadržkov prizna, da je eden tistih, ki imajo avtomobile preprosto – radi. Rad se z njimi vozi, rad jih opazuje, rad jih preizkuša. Skratka, avtomobilski navdušenec, ki svojega dela ne jemlje preveč resno in se na ta račun prav rad pošali. Sproščenost in zmerna doza samozavesti sta tisto, s čimer sogovornika takoj prepriča. In potem še nalezljiv smeh …

V Ljubljani ste preživeli mladost, najstniška leta … Se sem pogosto vračate?
Oh, seveda, pridem dvakrat, trikrat na leto. Tu so starši pa sestra, prijatelji, znanci … Sicer to ni moje rodno mesto (rojen je na Reki, op. a.), ampak vsa najlepša leta sem preživel tukaj, vse do odhoda na študij v Benetke. Res so bila najlepša leta mojega življenja najstniška leta v Ljubljani. Nobenih skrbi, starši so plačevali račune, moral sem samo hoditi v šolo – kar mi ni šlo najbolje, razen seveda risanja (smeh).

Dolgo ste živeli v Pragi in se na delo v Mlado Boleslav, kjer je sedež Škode, raje vsak dan vozili. Zakaj?
Praga je zame ena najlepših srednjeevropskih metropol. Dunaj je morda bolj mogočen, Budimpešta večja. Nobeno izmed the mest pa nima tako krasne srednjeveške arhitekture kot ravno Praga. Praga je res nekaj posebnega, tudi zelo internacionalna, veliko je novih informacij. In če me vprašate, če je bilo življenje v Pragi bolj zabavno, kot je bilo v Braunschweigu – ja, seveda (smeh). Ampak vedno je bil tudi v službi krasen izbor različnih narodnosti, čudovitih ljudi, s katerimi se lahko družiš in takoj najdeš prijatelje, saj je oddelek za dizajn vedno najbolj mednaroden v podjetju. Tu je ogromno zanimivih, tebi podobnih ljudi in potem gre samo še za to, s kom se lažje pogovarjaš in raje družiš.

Ste si vedno želeli delati to, kar počnete zdaj, torej oblikovati avtomobile?
Od nekdaj. Nekako tako je, kot bi od nekdaj želel biti pilot nadzvočnega letala – ali še več, astronavt, pa bi bil na koncu pilot airbusa in bi bil s tem čisto zadovoljen. Tako bi bil tudi povsem zadovoljen s službo v industrijskem dizajnu, saj se mi je že uresničitev te želje zdela skoraj nedosegljiva. No, pa še sprejeli me niso na fakulteto v Ljubljani! Ja, res, očitno imajo v Ljubljani drugačne, višje standarde za sprejem. Zaradi tega pa danes nisem prav hudo žalosten. Iskal sem pač prvo primerno fakulteto za študij in jo našel v Benetkah, kjer sem študiral dekoracijo. Ne, nisem delal prtičkov in izložbenih oken, kot bi kdo mislil – to je pač neka srednja pot med industrijskim dizajnom in umetnostjo. Z avtomobilskim dizajnom sem se srečal proti koncu študija, ko je bil v Ljubljani Fordov oblikovalski natečaj, pri katerem sem prek Georga Gedla prišel v stik z Robertom Lešnikom. In ko sem videl skice, me je kar vrglo. Vedel sem – to je to. Edina možnost nadaljevanja je bil zame Pforzheim, kjer mi je uspelo v drugem poskusu. In drugo je zgodovina!

Zakaj avtomobili?
Zame je avto lahko vse, od načina transporta od točke A do točke B pa do skulpture s karakterjem. Zame mora biti majhen avtomobil tak kot Fabia, prijazen, malce nesramen, dinamičen. Večji avtomobil, kot je na primer Superb, pa mora biti bolj resen, bolj linearen, bolj pojaven, celo malce aroganten. Tako pač je, če si v višjem razredu. In Superb je.

Iz Volkswagna, kjer ste začeli, ste odšli k Škodi.
Po spletu okoliščin sem pristal pri Volkswagnu, da, in tam sem ostal kar osem let. Potem pa sem potreboval izzive, nekaj novega. A to je bilo sredi prve krize, tako da prav dosti ponudb takrat niti ni bilo. Potem je prišel prvi kontakt iz Škode, začeli smo se pogovarjati in stvar je postajala vse bolj konkretna. Tedanjega šefa oblikovanja Jozefa Kabana sem poznal že od prej, vedel sem, da je kreativen, da je dober dizajner, da se zna boriti za svoje delo. In odločitev potem sploh ni bila tako težka. No, seveda dobro poznam tudi trenutnega vodjo dizajna, Oliverja Stefanija, ki je bil moj šef že pri Volkswagnu, tako da neznank ni.

Kaj vas navdihuje pri delu?
Tukaj bom ostal nekoliko skrivnosten. Lahko sem povsem utrujen, v stresu, pa sedem za mizo, začnem risati in ideje kar letijo. Po drugi strani pa sem lahko miren in umirjen, pa imam nekaj dni ali kar ves teden blokado. To se mi je vedno zdelo zanimivo – od kod pridejo vse te ideje. Temu delu procesa bi lahko rekel kreativa, ne maram pa pri tem uporabljati besede umetnost. Kaj pa je neposredno inspiracija, navdih …? Pravzaprav vse, od industrijskega dizajna, mode, arhitekture do avtomobilov samih. Od kod pa potem pridejo ideje – no, tega pa tudi sam ne vem (smeh).

Rojeni ste na Reki. Še hodite na dopust kam v bližino rodnega kraja? Kje se pripravlja na nove izzive tak kreativec?
Starša sta iz Lovrana, ampak že pred mojim prvim letom smo se odselili v Idrijo in potem v Ljubljano. Kot otrok sem imel obe babici v Lovranu, tako da sem bil vsako leto vsaj kak mesec dni tam. Zelo rad tudi smučam in kolesarim, ampak Mediteran mi ogromno pomeni. Mimogrede – Čehi imajo izjemno radi Hrvaško pa tudi Slovenijo. Skoraj nobenega Čeha ne poznam, ki še ne bi bil v Sloveniji. Ja, imajo poseben odnos do nas. Bi kar rekel, da nas imajo radi.

Oblikovalska študija Vision C predstavlja začetek Škodinega novega oblikovalskega jezika. Zdi se, da jo Vision X nadgrajuje v smeri športnih terencev.
Seveda. Če je bil na primer Vision D pred štirimi leti znanilec nečesa novega, prvega koraka naprej pri formalnem oblikovalskem jeziku Škode, znanilec Octavie, je Vision C drugi korak. Je ambassador novega oblikovalskega jezika. Vision D je bil torej evolucija, medtem ko so Vision C ter potem nova Fabia, Superb in Kodiaq skoraj revolucija. Škodini avtomobili bodo vse bolj emocionalni, skulpturalni. In Vision C je bil znanilec tega v zelo ekstremni obliki. Seveda pa se danes vse vrti okoli SUV-ov in Vision X je znanilec novega jezika pri športnih terencih. Zdaj tudi ni več nobena skrivnost, da ta koncept zares napoveduje serijski avtomobil. In ja, ni zadnji svoje vrste! Še več, naši prihodnji modeli bodo mnogokrat tudi prilagojeni specifičnim svetovnim trgom. Tukaj mislim predvsem kitajski in indijski trg, ki še rasteta. Seveda ne bo šlo brez povsem električno gnanih modelov, ki jih predstavlja koncept Vision E, ki prav tako napoveduje serijski model. Jasno je, da bo po letu 2020 začela veljati nova, še strožja okoljska zakonodaja. In zato bomo seveda tudi mi potrebovali električno gnane modele. Pri tem bo Vision E odigral ključno vlogo – in ostal prava Škoda. Naj pri tem dodam še eno pomembno dejstvo. Poleg vseh ključnih elementov, ki veljajo za vse naše avtomobile, bo obdržal tudi zelo konkurenčno ceno!

Več emocionalnosti torej ne bo šlo v škodo tradicionalnih vrednot Škode – praktičnosti in funkcionalnosti …
Morda je bil v preteklosti nakup Škode res predvsem racionalen, čeprav so bile tudi izjeme, kot je bil na primer Yeti. Dejstvo pa je, da se je v Kabanovem času zgodil največji preskok ravno v emocionalnosti dizajna, ki ga zdaj, pod novim šefom, z nekaj novimi elementi razvijamo naprej. Navsezadnje oblikovanje pravzaprav prodaja avtomobil. To je ljubezen na prvi pogled, ki izvira iz zunanjosti. A treba je poudariti, da nismo pozabili naših osnovnih kvalitet – funkcionalnosti in praktičnosti. Pri uporabnosti in praktičnosti avtomobila smo najmanj ostali na istem ali pa vse te elemente celo še izboljšali. Tako smo pri Fabii, Octavii in Superbu, predvsem pa pri najnovejših SUV-modelih, Kodiaqu in Karoqu, postali absolutno merilo stvari v konkurenci. Vedno si prizadevamo, da ostajamo povsem v vrhu razreda po notranjih merah in prtljažniku.

Kako pomembni postajajo SUV-modeli, je mogoče videti tudi pri RS-izvedbi Kodiaqa.
Družina RS je za nas seveda še kako zanimiva in dejstvo, da prihaja tudi najhitrejši Kodiaq, je pravzaprav znanilec športnosti v drugih razredih. Tudi v tem primeru gre še vedno za enako filozofijo, kot jo poznamo – tak model mora biti predvsem dostopen in uporaben, hkrati pa ponujati vozniku dovolj zabave za volanom. In Kodiaq RS je ravno tak model.

Kateri model iz bogate zakladnice Škode je na vas naredil največji vtis?
Obstaja cel spekter oblikovalcev, od tistega, ki pozna vsak vijak v zgodovini, in to na vsakem modelu, pa do človeka, ki odpre motorni pokrov, pa ne ve natančno, kaj je blok motorja. Sam bi se dal nekam v sredino. Tudi sam nisem sedel pred knjigo in preštudiral zgodovine vsake znamke, za katero sem delal. Poznavanje je prišlo s časom. Dlje ko sem bil pri znamki, bolje sem jo poznal. Če me vprašate, ali je zgodovina pomembna, vam bom odgovoril, da zagotovo je. Če me vprašate, ali bomo pri Škodi neposredno citirali zgodovino, pa mislim, da ne. Ampak še vedno je tu cel spekter možnosti, ki so nekje vmes – od povsem retro oblikovanja pa do tega, da bi kak zgodovinski model sodobno interpretirali. No, name je največji vtis zagotovo naredila Fabia I. Še danes deluje sveže, razen nekaj podrobnosti. Potem je tu še odprta Škoda 1100 OHC, dvosed, roadster, krasen avto iz petdesetih let. Ko sem ga videl, mi je čeljust padla na tla. Prav nerodno mi je bilo, da ga nisem poznal. In seveda še predvojni Superb, vsekakor.

Kaj vozi Marko Jevtič?
Škodo, seveda, Superba sem zamenjal za novo Octavio L&K. Sicer pa se zdaj tudi precej manj vozim, saj sva se z dekletom odločila za bolj praktično rešitev in se iz Prage preselila v Mlado Boleslav. Tako se mi ni treba toliko voziti in imam več prostega časa.

Za konec: s čim se ukvarjate zdaj?
Zadnje čase me je najbolj okupiral projekt nove Octavie, ki je zdaj skoraj končana in bo predstavljena že prihodnje leto. Hkrati se ukvarjam še z dvema projektoma, pri katerih pa še ni povsem jasno, če ju bo uprava potrdila. Gre za modela, ki bi lahko prišla na trg v treh, morda štirih letih. No, tako je: pri enem bi rekel, da je možnosti kakšnih 80, pri drugem pa že 90 odstotkov. In ne, ne sprašujte me, saj veste, da ne smem povedati (smeh). Če bosta SUV-a? Hm, čisto mogoče, da bosta res … (smeh).

Sorodni članki