{{alert.message}}
  • 19. 3. 2020
  • simplyClever
  • Nasveti

Globalna pandemija z novim koronavirusom močno vpliva tudi na mobilnost. Za varnost vas in vaših bližnjih je najbolje, da ostanete doma. A kaj storiti, ko morate kljub vsemu z avtomobilom v trgovino po hrano?

Preberite članek

  • 16. 5. 2016
  • simplyClever
  • Prosti čas
  • Rekreacija

Od morja do gora, od gora do podzemlja – Slovenija za kolesarske družine (in posameznike).

Obvezna oprema

Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika preživljanja družinskega prostega časa. Razlogov za to je več: od preprostega veselja nad tem, da smo po vseh delovnih in šolskih obveznostih končno skupaj, do ponosa, ki tako otroke kot odrasle prevzame po prevoženi poti in opravljenem delu. In nenazadnje je tu tudi pokrajina, ki je v Sloveniji kot narejena za kolesarjenje. A če hočemo, da nam bo kolesarska tura v veselje, se je treba nanjo pripraviti.

Izbira ture

Najpomembnejše pravilo: ko greste na kolesarsko turo z družino, ne greste zato, da bi izboljševali svoje osebne rekorde na, recimo, Vršič, pač pa zato, da bi se imeli fino in da bi vaši otroci vzljubili kolesarjenje. Turo zato načrtujte tako, da jo bo zmogel tudi najmlajši oziroma najšibkejši član. In ker tukaj govorimo o kolesarskih izletih, do izhodišč katerih se zapeljete z avtomobilom, vam priporočamo, da še pred tem opravite kak kolesarski izlet kar od doma in se tako prepričate o sposobnostih in spretnostih otrok.

Priprava koles in opreme nasploh

Saj veste – kolesa naj bodo brezhibna, z delujočimi zavorami, menjalniki in pnevmatikami, v nahrbtnik pa poleg rezervnih oblačil, hrane in vode sodi tudi paket prve pomoči ter paket za krpanje zračnic z nekaj osnovnega orodja. Seveda se ga je dobro naučiti tudi uporabljati. Spoznavanje z vsebino paketka za krpanje zračnic šele po nezgodi zna pokvariti izlet!

Pred turo kolesa tudi očistite – najprej zato, ker je v večje veselje kolesariti s kolesom, od katerega se ne luščijo blatne krpe, pa tudi zaradi odnosa, ki ga boste s tem privzgojili mlajšim članom.

Transport

Nosilcev koles je več vrst in najpogostejši so še vedno strešni, čeprav jim tisti »za na kljuko« že tesno sledijo. Vse bolj praktični so, ker so avtomobili pač vedno večji, višji in širši ter je zato stegovanje čez streho z vsakim modelom avta težje. Tudi odpiranje zadnjih, prtljažnih vrat je omogočeno, kajti nosilci se zlahka umaknejo s kolesi vred, ne da bi morali vse skupaj sneti z vlečne kljuke.

Priporočamo take nosilce, v katere se vpne celo kolo, in ne takšnih, pri katerih se na primer sname prvi obročnik. Saj veste, zakaj: ker je v tem primeru prtljažni prostor poln obročnikov. Na tak nosilec boste lažje dali kolesa, če bo prvo kolo obrnjeno s krmilom v smeri vožnje, drugo nazaj in spet tretje naprej ter četrto nazaj.

Vedno kupujte nosilce, ki so narejeni za vaše vozilo in se lahko zaklenejo. To ne velja zgolj zaradi zaščite pred krajo, temveč predvsem zaradi tega, da bo vožnja varna in se nosilci med njo ne bodo odprli.

Pri strešnih nosilcih koles je največkrat glavna ovira višina. Manjši namreč težje pripnejo kolesa, a se da to zagato rešiti zelo elegantno. Zložljiva pručka, ki je vedno v prtljažnem prostoru, je nujni del kolesarske opreme, kajti plezanje po pragovih avtomobila vas bo spravljalo ob živce.

Bodite skrajno pozorni na višino vozila s kolesi vred. Ko so kolesa na strehi, tudi ne smejo imeti na sebi nič dodatne opreme, kot so bidoni, otroški sedeži ali števci, da se med potjo kaj ne izgubi in ne povzroči nesreče. V avto si dajte še nekaj kolesarskega orodja, ker se doma skoraj vedno kaj pozabi priviti ali nastaviti. Ker imajo otroška kolesa drugačno dimenzijo plaščev kot tista, ki jih vozijo odrasli, preverite dimenzije in se oskrbite z ustreznimi rezervnimi zračnicami, pripadajočim orodjem za prvo pomoč ter seveda s tlačilko.

Kam na pot z vso družino?

Slovenija je čudovita dežela, to kolesarji vemo še prav posebej dobro. Pravzaprav ga ni kraja, okrog katerega ne bi peljale mikavne ceste! Sčasoma boste našli svoje priljubljene ture. Do takrat pa si lahko pomagate z našimi predlogi:

Solkan – Plave – Solkan

Izhodiščna točka: Solkan

Pred kratkim odprta popolnoma nova kolesarska steza od Solkana do Plav je trenutno najnovejša družinska kolesarska destinacija. Začnemo v Solkanu in gremo čez Solkanski most proti Brdom, kjer bomo kmalu opazili tablo, ki kaže na novo kolesarsko stezo. Dolga je slabih 10 kilometrov, široka 2,5 metra, vmes pa se boste peljali mimo kar nekaj okrepčevalnih postaj, kjer se boste lahko odpočili in se naužili krasnih razgledov.

Dolžina: 20 km

Višinska razlika: 450 m

Posebnosti: Vmes je nekaj strmih, a kratkih klancev, tako da ne bo nič narobe, če boste nekaj metrov kolo držali »za ušesa« in hodili. Splača se, ker je steza res lepa. Povratek priporočamo po isti poti. Po kolesarjenju se gre obvezno v staro, italijansko Gorico na kavo. Pozabili smo že, kako lepo mestece je to, kajne? V Novi Gorici gredo otroci lahko na kotalkališče ali v skate park, ki je drugi največji v državi. Tradicionalne kmečke domačije in osmice v okolici mesta so pravi naslov za vse, ki radi uživajo v bogati primorski kuhinji. Navdušili vas bodo ocvirki, pecivo s skuto, domači rezanci (bleki) s pršutom in smetano, kmečki krožnik in kmečka pojedina, pršut in sušena prata, siri, kuhani štruklji, divjačina, pripravljena na različne načine, domači kruh in še bi lahko naštevali.

Najboljši čas za izlet: pomlad, poletje

Mežica – kolesarjenje pod zemljo

Izhodiščna točka: Rudarski muzej v Mežici, kjer se morate dogovoriti z vodičem, ki vas bo peljal do vhoda v jamo.

Dolžina: 5,5 km.

Primerna tura tudi za otroke, mlajše od 10 let.

Posebnosti: Izhod iz jame je v drugi dolini. Od tod boste po cesti odkolesarili nazaj do rudarskega muzeja na Glačniku. Tam boste vrnili izposojeno opremo in oprali kolesa ter si ogledali številne muzejske zbirke. Za dogodivščino s kolesi 500 m pod zemljo potrebujete najmanj dve uri časa. V rudniku je stalna temperatura 10 stopinj, zato priporočajo uporabo dolgih hlač, dolgih rokavov, vetrovk in kolesarskih rokavic, in to ne glede na letni čas. Izlet je plačljiv, lahko pa si izposodite tudi kolesa. V ceno so vključeni vodenje, prevoz do vhoda v jamo, izposoja svetilke in čelade ter ogled muzeja na Glačniku. Le dan prej pokličite na telefonsko številko: 02/870 30 60.

Najboljši čas za izlet: vse leto.

 

Bohinjska kolesarska steza

 

Izhodiščna točka: Bohinjska Bistrica – na stezo lahko zavijete desno nekaj sto metrov od Petrolove bencinske črpalke, drugi vstop je na poti med Bistrico in Brodom, in to na desni strani.

Dolžina: 15 km

Višinska razlika: 150 m

Posebnosti: Ob stezi, ki pelje po čudoviti okolici in vodi skozi idilične bohinjske vasi, so lične lesene postojanke, ki so namenjene počitku in hkrati ponujajo zavetje pred dežjem. Steza je v celoti asfaltirana.

Najboljši čas za izlet: poletje.

 

Čez Goričko

Izhodiščna točka: Moravske Toplice

Iz Moravskih Toplic vodi kolesarska steza proti Tešanovcem in Bogojini. Pot nadaljujete proti Filovcem. Skozi gozd se po rahlem vzponu in hitrem spustu pripeljete do vasi Bukovnica. Pot se nadaljuje proti Motvarjevcem in nato naprej skozi Pordašince v Prosenjakovce. Tu se lahko odločite za krajšo pot med vinogradi in sadovnjaki skozi Selo in Vučjo Gomilo ter nazaj proti Moravskim Toplicam, lahko pa izberete daljšo skozi Berkovce, Ivanjševce, Ratkovce, Kančevce, Ivanovce, Sebeborce in Martjance do Moravskih Toplic.

Dolžina: 45 km

Višinska razlika: 300 m

Posebnosti: Krajša pot pelje med vinogradi v neposredni bližini Moravskih Toplic, kjer lahko v vinotočih, vinskih kleteh in na turističnih kmetijah poskusite domače dobrote in vina. Tura je primerna tudi za družinsko kolesarjenje, kopanje v toplicah je obvezno. Zlasti otroci bodo prišli na svoj račun, saj imajo Terme 3000 enega najzanimivejših vodnih parkov v državi. Najvišji vrh na Goričkem sega le 418 metrov nad morje, pa vendar ponuja pogled na avstrijsko južno Gradiščansko – Naravni park Raab in slovensko Porabje ter Stražno krajino na Madžarskem – Narodni park Őrség. Prostor trideželnega parka je bil zmeraj stičišče kultur in narodov.

Najboljši čas za izlet: pomlad, zgodnje poletje, jesen

 

Od Šobca do Kamna

Izhodiščna točka: kamp Šobec

Parkiramo pred kampom Šobec (ker se bomo po izletu šli kopat v jezero). Kolesarimo skozi Lesce v smeri Begunj. Grad Kamen je streljaj od Begunj, vreden ogleda, zlasti otrokom bo všeč. Starši se bodo v Dragi spomnili, o čem poje Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa v Begunjah zavijemo desno proti Žirovnici in Vrbi, kjer si lahko ogledamo rojstno hišo Franceta Prešerna. Iz Vrbe do Šobca se vračamo po stari cesti proti Bledu in Lescam.

Dolžina: 35 km

Višinska razlika: 300 m

Posebnosti: Avsenik, grad Kamen, France Prešeren, Fran Saleški Finžgar, Matija Čop – rojstne hiše vseh treh so med Begunjami, Žirovnico in Vrbo. Vmes lahko obiščemo letališče Lesce ali se v Begunjah okrepčamo pri Avseniku. In na koncu seveda sledi kopanje v jezeru v kampu Šobec. Odličen izlet za vso družino! Ceste so lepe in neprometne.

Najboljši čas za izlet: pomlad, poletje, jesen

 

Kranjskogorska kolesarska železnica

Izhodiščna točka: Mojstrana (sledite modri tabli D-2)

Dolžina: 12 km do Kranjske Gore, vendar se steza konča na drugi strani odprte meje, 15 km globoko v Italiji v Trbižu.

Posebnosti: Steza je speljana po nekdanji železniški progi, zato je še toliko zanimivejša. Pot se do ceste, ki jo prečka pri Ratečah, sicer rahlo vzpenja, vendar otroci zaradi njene zanimivosti tega ne bodo niti opazili. Če boste nadaljevali proti Trbižu, lahko napravite še ovinek do Mangrtskih oziroma Belopeških jezer.

Najboljši čas za izlet: poleti. Pot večinoma poteka skozi senčne gozdove.

Kranjska klobasa

Izhodiščna točka: vodnjak v starem delu mesta Kranj

Od vodnjaka nadaljujete mimo pošte čez Kokrški most in naravnost do prvega semaforja, kjer odpeljete v smeri Preddvora. Vmes se boste peljali skozi Britof, Milje, Visoko, Hotemaže, Tupaliče in prispeli do Preddvora. Ob jezeru lahko počijete in nadaljujete naprej skozi Preddvor in Zgornjo Belo nazaj proti Kranju. Na Kokrici zavijete proti centru mesta in kmalu boste spet na izhodiščni točki.

Dolžina: 30 km

Višinska razlika: 220 m

Posebnosti: Kranj velja za Prešernovo mesto, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo Prešernov gaj, Prešernovo hišo, Galerijo Prešernovih nagrajencev in Prešernov spomenik pred Prešernovim gledališčem, poleg tega pa seveda tudi prenovljene trge in ulice starega Kranja, rove pod njim, kanjon Kokre, Vodovodni stolp, Pungert, Gorenjski muzej, Layerjevo hišo in druge turistične znamenitosti. V Kranju smo zaradi Franceta Prešerna in kranjske klobase, mar ne? Ni ga kolesarja, ki mu po dobrem kolesarskem izletu ne bi prijala. Dober tek! Izlet je primeren za vso družino.

Najboljši čas za izlet: poletje in jesen

 

Pokljuški krog

Izhodiščna točka: hotel Šport na Goreljku

Opis poti: S parkirišča pred hotelom zavijete levo po asfaltni poti in nadaljujete nekaj kilometrov vse do odcepa, ki kaže na Zajamnike in Uskovnico. Tu se asfalt konča in ga zamenja zelo dober makadam. Da boste videli idilično planino Zajamniki, boste morali nekaj korakov peš, saj ni vidna s ceste. Okrepčate se lahko v koči na Uskovnici. Sledi nekaj klanca, vendar ne prehudega. Cesta vas pripelje na Rudno polje, kjer je spet asfalt, in to vse do izhodiščne točke.

Dolžina: 30 km

Višinska razlika: 400 m

Posebnosti: Čudovita pot za družinsko kolesarjenje. Planota Pokljuka je za kolesarje najlepša poleti. V teh dneh vabi v svoje naročje z borovnicami, gobami in udobnimi izleti. Izkoristite dober zrak za kolesarjenje po dobrih makadamskih in malce slabših asfaltnih poteh. Zajamniki so prav gotovo eden najlepših zaselkov v Sloveniji, prav tako Uskovnica s svojo znamenito kočo, v kateri boste lahko poskusili same domače dobrote z žganci in kislim mlekom na čelu. Na Rudnem polju stoji sodoben športni center s hotelom, ki ima prav tako izbrano ponudbo za vsak okus.

Najboljši čas za izlet: poletje

 

Morska

Izhodiščna točka: pred Strunjanom

Avto parkirajte ob vstopu v Strunjan. S kolesom se odpravite v smeri Portoroža, vendar ne po glavni cesti ali skozi Pacug, temveč skozi predor Valeta. Ta bo še posebej zanimiv otrokom. Če boste kolesarili v poletnih mesecih, bo ta del poti pravi ščit pred visokimi temperaturami. Izhod iz predora je že v Portorožu. Spustite se čisto do obale in skozi Lucijo nadaljujte pot mimo portoroške marine. Naš cilj so Sečovlje in portoroško letališče. Tja pelje kolesarska pot, makadam je zelo lepo urejen, klancev ni, le vročina je lahko moteča. Ko si na letališču opomoremo, se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa v Portorožu nadaljujemo proti Bernardinu in po klancu navzgor proti Piranu. Na vrhu klanca se ne spustimo v Piran, ampak gremo desno proti Strunjanu, kjer bo kmalu sledil zgolj spust. Na tej poti se lahko priključite tudi Parenzani, Porečanki, eni od najlepših poti, ki pelje po nekdanji železniški progi med Trstom in Porečem.

Dolžina: 30 km

Višinska razlika: 250 m

Posebnosti: V poletnih mesecih velja tu zelo paziti na promet, razen seveda v predoru, kjer je promet za avtomobile prepovedan. Slovenska Istra je zimski raj za vrhunske in resnejše rekreativne kolesarje, ki jih je vso zimo pogosto videvati na cestah. V poletnem času se zaradi visokih temperatur kolesarjenju izogibajte, zato pa pojdite večkrat tja v spomladanskem in jesenskem času. Verjetno ni treba omenjati »izgovorov«, kot so praznik refoška, solinarski praznik, festival špargljev, praznik oljk, vina in rib, ribiški praznik …

Najboljši čas za izlet: pomlad, jesen

Ideje za zahtevnejše

Izbrane ture zahtevajo povprečno pripravljenega kolesarja z nekaj kondicije in utrjenih mišic. Da jih prekolesarite, ni treba biti Luka Mezgec, je pa dobro, če se, preden se jih lotite, kje v bližini doma preverite, kako je z vašo kolesarsko vzdržljivostjo. Predvsem s tisto v klanec – ta vam zna povzročiti več težav kot sama dolžina tur.

Goriška brda, prvič

Izhodišče: grad Dobrovo

Avto parkirajte ob gradu Dobrovo. Nadaljujte v smeri Medane, skozi Ceglo in Vipolže do Šmartna. Vredna ogleda je tudi vas Biljana. A kamor koli, v katero koli vas boste zavili, bo to primerljivo z italijansko Toskano! Osnovni krog, ki je skoraj nujen za vsakega kolesarja, poteka med kraji Dobrovo – Zali Breg – Šmartno – Gonjače – Kojsko – Hum – Cerovo – Vipolže – Ceglo – Medana – Dobrovo.

Dolžina: 20 km

Višinska razlika: 300 m

Posebnosti: Goriška brda so – kot pove že ime – zelo hribovita, zato zahtevajo nekoliko boljšo pripravljenost. Zaradi ozkih cest niso najprimernejša za družinsko kolesarjenje, prej za dvokolesne užitke v dvoje. Ceste so v celoti asfaltirane, promet ni gost. Goriška brda so najlepša ob koncu maja in na začetku junija, ko cvetijo češnje. Njim v čast je vsak prvi konec tedna v juniju Praznik češenj, največji vsakoletni praznik v Brdih. V jesenskem času pa vas spremljajo prepolne brajde in kakijevi nasadi.

Najboljši čas za izlet: april, maj, september, oktober

Goriška brda, drugič

Izhodiščna točka: Dobrovo

Startamo na Dobrovem in se peljemo skozi Neblo ter naprej skozi vasi Drnovk, Višnjevik in Krasno. Takoj za Krasnim zavijemo na slemensko cesto Vrhovlje–Lig. Na tej poti se ponuja krasen razgled na vsa Brda. Spustimo se v vas Lig in še globlje skozi vas Lovišče in Strmec do Britofa. Približno 10 kilometrov kolesarimo ob državni meji skozi kraj Mišček, tik ob reki Idriji do vasi Golo Brdo. Tu gremo naprej v smeri Dobrovega. Peljemo se skozi Vrhovlje pri Kožbani in Kožbano, čemur sledita spust in zaključna ravnina mimo Peternela in Neblega do Dobrovega.

Dolžina: 50 km

Višinska razlika: 700 m

Posebnosti: Še ena tura za zahtevne kolesarje, ki radi kolesarijo tudi po makadamu. Razgledni stolp na Mejniku nad vasjo Gonjače prav gotovo morate obiskati. Je osrednja točka v Goriških brdih in razgledišče, ki ob lepem vremenu ponuja čudovite razglede na Goriška brda, Furlanijo, Karnijske in Julijske Alpe, Trnovski gozd, Dolomite, Kras, Tržaški zaliv in Vipavsko dolino. Razgledni stolp je visok 23 metrov, ima 144 stopnic in je bil zgrajen leta 1961.

Najboljši čas za izlet: april, maj, september, oktober

Porečanka – mimo oljk in skozi predore

Izhodišče: Škofije, smer Srmin, čez viadukt, ki prečka avtocesto A1, in vse do Lucije, v Sečovljah pot zapusti Slovenijo in se nadaljuje čez hrvaško Istro vse do Poreča. Za družinsko kolesarjenje je povsem dovolj, če se peljete zgolj od Škofij do Sečovelj in nazaj, sicer pa le preizkusite svoje zmogljivosti in uživajte na eni najbolj slikovitih kolesarskih poti.

Dolžina: 60 km v obe smeri.

Posebnosti: Po slovenski Istri teče del ene najprijetnejših kolesarskih poti pri nas nasploh. Ni zahtevna, je pa nadvse zanimiva, saj prav tako kot kranjskogorska teče po zapuščeni železniški progi, po poteh, ki jih iz avta ne opazite. Nagledali se boste oljk, vozili skozi predore, vasi in mesta.

Najboljši čas za izlet: pomlad in jesen. Poletje je lahko za to pot prevroče.

 

Belokranjska klasika

Izhodiščna točka: Semič

Pot iz Semiča nadaljujemo proti Gabru in Vrčicam do Črmošnjic ter od tu proti Gačam do smučišča Bela. Z Gač pot nadaljujemo proti Komarni vasi in Mirni gori. Tam z razglednega stolpa občudujemo celotno Belo krajino in del Hrvaške. Ob lepem vremenu je razgled izjemen. Novih moči za nadaljevanje poti si naberemo v planinskem domu. Pot se spusti do Planine, nekdanje kočevarske vasi, v kateri si lahko ogledamo muzej za spravilo lesa in del kočevarske zapuščine. Pot nadaljujemo v Vrčice in nazaj v Semič.

Dolžina: 30 km

Višinska razlika: 800 m

Posebnosti: Že začetek poti z vzponom na Semiško goro nam nakaže, da je pot primerna za zahtevnejše rekreativce. Na Mirni gori lahko z razglednega stolpa občudujemo celotno Belo krajino in del Hrvaške. Ob lepem vremenu je razgled izjemen. Kolpa ima magično moč in tudi zdaj, ko je njen večji del obdan z žico, boste zagotovo našli miren kotiček za osvežitev. Vinska vigred je tradicionalna turistično-vinarska oziroma kulturna prireditev, ki se v mesecu maju tri dni odvija v Metliki na treh trgih v starem mestnem jedru. Jurjevanje pa je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v juniju. Seveda pa morate poskusiti tamkajšnjo pristno belokranjsko pogačo skupaj s kozarcem metliške črnine.

Najboljši čas za izlet: poletje