Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 30. 11. 2018
  • simplyClever
  • Tehnologija

ELEKTRIČNA PRIHODNOST TUKAJ IN ZDAJ.

Preberite članek

Na polno skozi tovarno Škoda

  • 16. 11. 2018
  • simplyClever
  • Reli
  • ŠKODA

Vzemite si minutko in si oglejte proizvodno linijo v tovarni vozil Škoda. Toda to ne bo samo še en dolgočasen ogled tovarne, pač pa adrenalinska pustolovščina v dirkalniku za reli!

Tovarne znamke Škoda so v tem času sicer polno zasedene. Pomemben mejnik – milijon izdelanih avtomobilov – so dosegle že v začetku oktobra. Za proizvodno linijo v Mladi Boleslav to pomeni približno en izdelan avtomobil vsako minuto. Nekoliko manj bo trajal naš ogled: pridružili se bomo dvema dirkalnikoma Fabia R5 in oddirjali mimo stiskalnice, varilnice, lakirnic ter motornega oddelka in montaže.

Kot ste opazili, avtomobila, ki nastopata v videu, nista čisto prava dirkalnika za reli, pač pa pomanjšana modelčka. A kljub temu gre za dva zelo resna dirkalnika, ki lahko dosežeta hitrosti do 100 km/h, tako da morata ravno tako na menjavo pnevmatik in redno opravljati nastavitve blažilcev. Spoznajte oba voznika, Jana Viktoro in Jakuba Charvata, ki s takimi modeli redno – in resno – dirkata.

JAN VIKTORA

Otroci se lahko z modelčki avtomobilov igrajo takorekoč neskončno dolgo. Kaj pa se mora zgoditi, da brez tega ne more živeti odrasel človek?
Navdušenec na motošportom sem od otroštva. Seveda pa ni bilo nekega enostavnega načina, da bi se lahko z dirkanjem ukvarjal profesionalno. S financami sem bil tako na kratko, da sem moral v nekem trenutku to opustiti. Ampak strast do dirkanja ni popustila in odločil sem se, da nekaj vendarle naredim. Spremenil sem taktiko in začel aktivno iskati sponzorje. Rezultat? Zdaj sem član ekipe Mr Samohyl iz Zlina že devet let

In kako vam je šlo v začetku?
Ko sem začenjal, sem dirke končeval med 10. In 15. mestom. Zdaj pa je ekipa napredovala do te mere, da se lahko v regionalnem prvenstvu uvrščamo med prve tri. Kaj nam je pomagalo do zmag? Ker pač ni nobenega treninga – vsaj ne v pravem pomenu besede – , se trudimo nadgrajevati vozniško tehniko med dirkami. Trudimo se tudi nadgrajevati tehnologijo za naše dirkalne modele, tako da izboljšujemo vozne lastnosti avtomobilov tako, kot to počnejo ekipe s pravimi dirkalniki. Seveda pa kot vedno velja – najboljši način za napredek je število prevoženih kilometrov.

Omenili ste prave tekmovalne avtomobile. Ali je kakšna podobnost med njimi in radijsko vodenimi modeli v razmerah, kot jih vidimo na reliju?
Dirke so pravzaprav zelo podobne. Čeprav je razmerje velikosti 1:10, pa naši dogodki v mnogočem ponazarjajo reli, kot ga poznamo. Štartno in ciljno črto nadzorujeta foto celici, potrebna je redna menjava pnevmatik, prilagojevanje blažilcev za posamezno dirko in še veliko drugih stvari. Seveda ne sedimo v teh avtomobilih. Zato pa moramo dobesedno teči za njimi, za kar je potrebno kar nekaj kondicije. Na progi, ki je dolga približno en kilometer, tečemo kakšnih sedem ali osem minut.

Kako torej poteka reli za radijsko nadzorovane modele? Koliko ljudi je vpletenih, kako so videti proge in kako hitri so pravzaprav ti avtomobilčki?
V primeru češkega prvenstva lahko govorimo o 10 do 15 ekipah, v vsaki pa je po 50 voznikov. Konfuguracijo prog, ki jih vozimo, bi opisal kot ‘tesne’, torej si zavoji sledijo eden za drugim. Z drugimi besedami – ne gre za klasično dirkališče, zato je na progi tudi precej skokov, lukenj, nagibov … Tudi podlaga se spreminja in tako je mogoče na eni progi najti makadam, asfalt, zemljo … Uporabljamo sistem relija, kar pomeni, da gre za dirko od točke do točke, torej sta štart in cilj različna. Vsakih 60 sekund nov dirkalnik zapusti štartno linijo hitrostne preizkušnje, ki je dolga kak kilometer. Najbolj priljubljena kategorija je 4×4, toda imamo tudi kategorijo pogona na prednji in zadnji kolesni par. Naši modelčki dosegajo kakšnih 40 km/h, seveda pa je mogoče vanje vgraditi motor, ki jih potisne tudi do 100 km/h. Toda pri naših dirkah gre bolj za tehniko vožnje kot za doseganje najvišje možne hitrosti.

Ali mislite, da bi bili vozniki teh mini dirkalnikov uspešni tudi za volanom pravega reli avtomobila?
Izkušnje pri tovrstnih relijih so gotovo lahko velik plus pri dirkanju s pravimi avtomobili. Vemo, kako se avtomobili obnašajo in kako je mogoče iz njih potegniti največ. In kot sem že povedal, tudi koncept dirk oziroma relijev je podoben. Seveda pa čisto natančno ne morem odgovoriti, za kaj takega bi moral to poskusiti še sam.

JAKUB CHARVAT

Ste se navduševali nad tovrstnim dirkanjem že od malih nog?
Seveda! V motošportu sem sicer, odkar pomnim. Spoznavati sem ga začel preko dedka, ki je dirkal z motokros motorji in gokarti. Toda da sem lahko začel sam, sem se moral precej naučiti in biti zelo praktičen. Ker nisem imel skoraj nobene finančne pomoči, sem si moral svoj prvi model izdelati kar sam.

In kje ste se naučili vseh teh spretnosti?
Tehnologija teh dirkalnikov me zanima že tako ali tako, poleg tega pa je moja prednost tudi študij mehanike. Trudim se študirati in se učiti iz specializiranih člankov, kadar imam le čas. Uporabim lahko tudi vse, kar sem se naučil na svojem dirkalniku. Tak tehnični pristop k dirkanju bom skušal zadržati tudi v prihodnje.

Izdelujete tudi lastne komponente? Kaj lahko pravzaprav pri vašem dirkalniku sploh spreminjate ali prilagajate?
Ravnokar sem odkril vse čare 3D tiskanja, kar mi omogoča, da si lahko manjše komponente, kot so na primer pokrovi, naredim kar sam. Poleg tega lahko celo sam oblikujem in izdelam ves spodnji del avtomobila. Sicer pa je mogoče pri teh modelih za izboljšanje voznih lastnosti spreminjati in prilagajati kar precej. Tako lahko na primer premikamo cel motor, da izboljšamo razporeditev teže med osema. Premikamo lahko tudi baterijo, prilagajamo delovanje blažilcev. Že minimalne spremembe lahko pomenijo velike razlike. Seveda pa je pri tem treba spoštovati tudi pravila in se držati omejitev, kot je na primer širina avtomobila, ki ne sme presegati 200 mm. Ravno tako moramo uporabljati le serijske pnevmatike, električne motorje in podobno.

Ko je govora o pravem reliju, so prav pnevmatike ena od glavnih tem. Kaj pa uporabljate pri dirkanju z radijsko vodenimi modeli?
Seveda težimo k temu, da imamo na dirki na razpolago več kompletov za različne podlage – za suho in mokro asfaltno podlago, za suh in moker makadam, pa tudi za sneg.

Kakšen tip baterij uporabljate in kakšen je pravzaprav doseg? In kakšna je življenjska doba takšnega modelčka?
Za pogon modelov uporabljamo litij polimerne baterije (Li-Po). Te zdržijo med dirko med 30 in 40 minut dirkanja. Če model vzdržuješ, kot je potrebno, lahko zdrži tudi nekaj sezon, morda celo pet let. No, karoserija je druga zgodba, saj običajno zdrži le kakšno sezono.

Imate kake vzornike, idole? Bi želeli tudi sami poskusiti pravi reli avtomobil?
Moja idola sta Jan Kopecky iz ekipe ŠKODA Motorsport in seveda moj dedek, ki je še vedno aktiven tekmovalec. In ja, seveda – odgriznil bi si roko, da bi lahko sam poskusil pravi reli dirkalnik. Ampak sam pri sebi vem, da je bolje biti vrhunski tekmovalec z vodenimi modeli kot povprečen amaterski voznik relija.

Kaj vam daje takšno dirkanje in kakšni so vaši načrti?
Takšno dirkanje je odličen hobi in vrhunska zabava, kar me osebno izpopolnjuje. V tem trenutku sicer težko kombiniram dirkanje s študijem. Je pa res, da mi tovrstno dirkanje daje ogromno izkušenj, ki jih lahko uporabim pri delu in življenju na splošno. Moj cilj je seveda izpopolniti tehniko vožnje in slog dirkanja.

Sorodni članki