Raziščite ŠKODA svet

Družinske zadeve
Octavia Family

Octavia Family in Octavia Family Combi po posebni ceni in s posebno ceno

Odkrijte ga
{{alert.message}}
  • 13. 11. 2017
  • simplyClever
  • Modeli

Kaj pomeni pet zvezdic Euro NCAP? Kaj ta Euro NCAP sploh je? In kako ščitijo voznika in potnike sodobni avtomobili?

Preberite članek

Najvišja raven udobja za vse

  • 1. 6. 2017
  • simplyClever
  • Dizajn
  • Modeli

Z uporabo kompleksnih 3D simulacij so Škodini inženirji že dolgo pred začetkom prodaje poskrbeli za popolno notranjost novega Kodiaqa.

Vanj so bila vložena leta načrtovanja in ogromno ur trdega dela – še zlasti med razvojem. Tehnologija danes omogoča sočasno delo različnih razvojnih oddelkov; z uporabo sodobnih programskih in strojnih možnosti lahko inženirji številne rešitve temeljito preizkusijo že v zgodnjih fazah – v navideznem oziroma virtualnem okolju.

Tudi zato nekateri oddelki Škode bolj kot na avtomobilsko tovarno spominjajo na srečanja računalniških igričarjev oziroma “gamerjev”: 3D očala, kontrolerji in veliki zasloni sodijo med glavna delovna orodja strokovnjakov, kot je Radoslav Horák. Inženir Radoslav Horák dela v Škodinem tehničnem razvojnem Centru v Mladi Boleslav kot koordinator podpore oblikovalcev vozniškega okolja.

“Dejansko začnemo preizkušati prave modele notranjosti šele razmeroma pozno v razvojni fazi novega avtomobila,” pojasni Horák. Namesto pravih modelov Horák s svojimi kolegi uporablja posebno 3D CAD programsko opremo, s katero na računalniku oblikujejo in potem postopoma prilagajajo notranjost novega avtomobila. S takšnim pristopom lahko strokovnjaki takoj vidijo vpliv vsake še tako majhne spremembe na celotno ergonomijo vozniškega delovnega okolja.

Pri Kodiaqu so imeli Radoslav Horák in njegovi kolegi pred seboj pomemben cilj: v razredu cestnih terencev postaviti nova merila glede ergonomije, udobja sedenja in uporabnosti prtljažnika. Kodiaq mora vsakemu omogočiti enostaven vstop in izstop iz avta, hitro in enostavno pripenjanje varnostnega pasu ter ponuditi odlično vidljivost iz avtomobila – ne glede na to, ali gre za majhno žensko ali dvometrskega moškega, kakršnim v avtomobilski industriji rečejo tudi “sedeči velikani”.

Pri tem je bila pomembna tudi zasnova šestega in sedmega sedeža v tretji vrsti, ki sta prvič v katerem od Škodinih avtomobilov na voljo za doplačilo: sedeža morata biti enostavno zložljiva in lahko dostopna.

Radoslav Horák, koordinator podpore oblikovalcev vozniškega okolja: “3D očala, kontrolerji in veliki zasloni sodijo med naša glavna delovna orodja.”

Virtualne testne lutke

“Za teste smo morali na računalniku zasnovati tridimenzionalno preizkusno lutko, ki smo jo potem vstavili v naše virtualne modele notranjosti,” pojasnjuje Horák. Programerji so morali natančno določiti telesne mere in velikostna razmerja, da so lahko virtualno notranjost preizkusili za zelo različne voznike. Strokovnjaki so tako v virtualnem okolju že zelo zgodaj temeljito preizkusili položaj sedenja za volanom, občutek prostornosti in zračnosti. Še več: vse virtualne testne lutke so posadili tudi na zadnja dva sedeža v tretji vrsti, rezultat teh testov pa je za 18 centimetrov vzdolžno pomična zadnja klop Kodiaqa. Pri preizkušanju niso pozabili na radio, upravljanje z multimedijskim sistemom in klimatsko napravo.

Zanimive “testne vožnje” se dogajajo v posebni 3D “jami”, ki omogoča zelo natančen preizkus resničnih razmer. Z izjemo volanskega obroča in voznikovega sedeža, ki sta kot v pravem vozilu vzdolžno pomična, je vse ostalo v tej 3D “jami” virtualno oziroma navidezno. Stene te 3D “jame” tako prekrivajo veliki zasloni. Na njih se prikazujejo prizori iz mesta, podeželja ali karkoli drugega – v virtualnem svetu je pač mogoče prav vse. Inženir Horák med preizkušanjem posluša tudi zvoke okolice in avtomobila, v katerem “navidezno” sedi. 3D “jama” omogoča celo simulacijo nevarnih situacij, in to večkrat zapored. Na zaslonih se slika spreminja glede na položaj gledalca oziroma njegov zorni kot: to pomeni, da inženirji natančno spoznajo vse mrtve kote v avtomobilu in vidni kot, ki ga zastirata prednja karoserijska stebrička.

V 3D “jami” Horák nosi zatemnjena 3D očala, ki imajo na zgornji del okvirja pritrjene majhne kroglice. Z uporabo kontrolerjev, ki so podobne oblike kot kontrolerji konzole za igrice Nintendo Wii, Horák upravlja z navideznim avtom in preizkuša različne elemente ergonomije – tudi to, kako daleč se mora stegniti, da lahko odpre predal pred sovoznikom.

“Virtualne testne vožnje nam omogočajo, da na primer natančno preizkusimo, kako različne svetlobne razmere vplivajo na vidljivost in ali se ustvarijo kaki moteči svetlobni odboji”. Horákovi kolegi lahko nato na podlagi takšnih rezultatov z nekaj kliki računalniške miške prilagodijo položaj zaslona multimedijske naprave, da na njem ni svetlobnih odbojev.

Oblikovalci lahko v virtualnem okolju preizkusijo tudi, kako dobro voznik vidi dogajanje za avtom v vzvratnem ogledalu in stranskih ogledalih ter kakšen vpliv na vidljivost iz avta ima ambientalna osvetlitev v Kodiaqu.

Pravi preizkusi pridejo na vrsto šele, ko so oblikovalci povsem zadovoljni z rezultati testov v virtualnem okolju. Najprej rešitve preizkusijo na prototipnih sedežih, nato tudi v pravih prototipih. A Radoslav Horák in njegovi kolegi prave povratne informacije o svojem delu dobijo šele nekaj let pozneje – od dejanskih kupcev in voznikov. “Že prvi komentarji so pohvalili naše delo,” je zadovoljen Horak. “Kupci so nad Kodiaqom navdušeni.”

 

Sorodni članki