{{alert.message}}
  • 19. 3. 2020
  • simplyClever
  • Nasveti

Globalna pandemija z novim koronavirusom močno vpliva tudi na mobilnost. Za varnost vas in vaših bližnjih je najbolje, da ostanete doma. A kaj storiti, ko morate kljub vsemu z avtomobilom v trgovino po hrano?

Preberite članek

Nov rekord: Kodiaq in 275 ljudi v milnem mehurčku

  • 1. 3. 2017
  • simplyClever
  • Prosti čas

Svetovni rekord smo postavili sredi januarja 2017 v avli Škodinega izobraževalnega centra Na Karmeli. Velikanski milni mehurček (no, mehur) je Kodiaqa in vseh 275 udeležencev dogodka uspel »objeti« v desetem poskusu. To je bil še eden v vrsti izrednih dosežkov, s katerim je Matej znova dokazal, da je v tem, kar počne, med najboljšimi na svetu.

Nekaj ur prej
Že na prvi pogled je jasno, da je tale mojster milnih mehurčkov rojen zabavljač. Vse odkar je zgodaj zjutraj prispel v avlo srednje šole, se igra s penasto tekočino. Iz nje neprestano ustvarja balone različnih velikosti in se zraven smehljaje ozira po prostoru, kjer se že zbirajo tisti, ki mu bodo pomagali do rekorda. Morda je to njegov način premagovanja treme. Na ta veliki dan v njem zagotovo vre. Morda pa se z milnico igra zato, da bi videl, ali je primerno gosta … Le tako bo namreč lahko ustvaril nežno, mavrici podobno kapsulo okrog tega všečnega avtomobila in skoraj 300 dijakov Škodine srednje šole.

Pri tem podvigu igra pomembno vlogo aluminijasto ogrodje, ki ga je treba temeljito preveriti. Zdržati mora težo vlečnega mehanizma in okvirja, potopljenega v milnico, ki bo ob dvigu iz nje ustvaril to barvasto-prozorno zaveso. Pred pričetkom Matejeva ekipa še zadnjič pregleda vsak delček ogrodja in mehanizma, saj je pomemben vsak detajl, hkrati pa čisto nič ne sme biti prepuščeno naključju. Od tega je odvisno, ali bo rekord dosežen ali ne.

Velikanska avla se že polni z novinarji, gledalci in tistimi, ki bodo kmalu del predstave. Besedo prevzame moderator, ki dijake spodbudi, naj se počasi zberejo pod masivno konstrukcijo. Matej se medtem še naprej igra z mehurčki, vse dokler dijaki povsem ne obkrožijo »bele zveri«, da je avtomobil komaj še videti. Občinstvo je medtem postalo kar malce nestrpno, še malo, pa se bo začelo dolgočasiti …

Zdaj gre zares.

Čeprav se mojster mehurčkov smeji, pozornemu opazovalcu ne more uiti nervoza, ki se kaže v napetih mišicah njegovega obraza. Pripravljen je, mehanizem menda deluje brezhibno in na znak moderatorja Matej tudi zares poskusi okrog avta in dijakov ustvariti velikanski milni balon. Prvič se ne izide. Sledijo drugi, tretji in četrti poskus – vsakič znova brez uspeha.

Preden nadaljuje, zato Matej skupaj s svojo ekipo preveri, kaj je razlog za te neuspešne poskuse. Njegove izkušnje mu sedaj pridejo prav. Hitro opazi, da milna zavesa vsakič znova popusti na eni strani – kriv je prepih. Gledalci se zato zberejo ob tej »Ahilovi tetivi« milne zavese in tako z lastnimi telesi ustvarijo zavetje. Mateju pa končno uspe, kar si je zastavil.

Deseti poskus je bil uspešen! Avla v Mladi Boleslav se je ob tem v hipu napolnila z aplavzom, žvižgi in vzkliki veselja vseh udeležencev dogodka. Mojster milnice si je vidno oddahnil. Takoj po dosežku pa smo izčrpanemu, a izjemno ponosnemu magu mehurčkov postavili nekaj vprašanj.

Kateri od vaših dosežek je bil doslej najbolj zahteven in zakaj? Ali bi mednje morda uvrstili tudi poskus s Kodiaqom?
Če govorimo o dosežkih s področja milnih mehurčkov in balonov, je bilo seveda današnje lovljenje čim večjega števila oseb skupaj s Kodiaqom v milni balon eno najzahtevnejših v moji karieri. To pravim zato, ker smo se resnično morali potruditi, da smo tako velik avto in toliko ljudi obdali z milnim balonom. Uspelo nam je le zaradi velikanskega in težkega ogrodja, ki smo ga sestavili prav za to priložnost. V primerjavi s prejšnjim rekordom, ko sem v milni balon »ujel« 214 ljudi, smo morali konstrukcijo močno povečati, tako da je danes namesto 28 kvadratnih metrov prekrivala kar 83 kvadratnih metrov površine. Zaradi njene velikosti se na poskus rekorda nisem mogel nikjer pripravljati. Na dogodku sem jo preizkusil prvič, na nastopu pa sem se moral zanašati le na svoje izračune. Nato so se pojavile še težave s prepihom, ki je brez sočutja trgal milno zaveso. Po nekaj neuspelih poskusih smo iz obiskovalcev dogodka napravili nekakšno bariero, zaščito pred tem premikanjem zraka, in vendarle uspeli doseči rekord. Zadnji, deseti poskus se bo vpisal v češko knjigo rekordov, še malce pa bo treba počakati na dokončno priznanje s strani komisije, ki odloča o tem, ali so rekordi tudi svetovni ali le lokalni.

Če se vrnem na začetno vprašanje; zelo zahteven rekord sem dosegel tudi leta 2014 v Hong Kongu. Naročnik je od mene hotel, naj postavim »pač nek rekord«, ki bi služil za promocijo vseh mojih načrtovanih nastopov v trgovinah po Hong Kongu. Ta rekord naj bi postavil takoj po tiskovni konferenci v eni od najbolj luksuznih prodajaln v mestu. Predvidevali smo, da bom imel po prihodu s Češke še dovolj časa, da se umirim, da si pripravim vse potrebno za podvig … Nato pa je letalo imelo veliko zamudo. Komaj sem še ujel tiskovno konferenco in tam nato vsemu navkljub opravil edinstven trik, ki ga pred mano še ni nihče na svetu. Sreča je bila, da sem se takrat odločil, da pri rekordu ne bom uporabljal pripomočkov ali težkih ogrodij, temveč samo svoje roke. Zadal sem si, da bom samo z uporabo rok ustvaril najdaljšo verigo povezanih milnih mehurčkov. Kljub stresu se je vse izšlo po načrtih in uspelo mi je. Sestavil sem verigo 14 mehurčkov, kar mi je kasneje uspelo ponoviti samo enkrat.

Vaše delo gledalce izjemno pritegne, a baloni in mehurčki na koncu vedno počijo. Ali vas to ne frustrira?
No, malce seveda me, a se navadiš. Najbolj me veseli to, da imam zaradi dela, ki ga opravljam, in zaradi takšnih podvigov, kot je bil današnji, možnost, da se kot odrasel človek v mislih začasno vrnem v otroštvo. Nekateri moji prijatelji se sicer čudijo, da sem pripravljen prepotovati 900 kilometrov z avtom ali pa leteti po svetu samo zato, da se za nekaj minut postavim na oder in pokam milne balončke. Jaz pa mislim, da je vredno.

Kam vse vas je že vodila poslovna pot? Kateri kraji so vam bili najbolj zanimivi in zakaj?
Bil sem že v mnogih državah, najbolj pa se spominjam dvomesečnega obdobja nastopov v Ngong Pingu 360 v Hong Kongu. Užival sem tudi na predstavah v Šanghaju, Moskvi, Dohi, Kuvajtu in Valletti. Vsako od teh mest je bilo nekaj posebnega, rad pa sem imel tudi tamkajšnje občinstvo. Tako zelo drugačno je od domačega. Najbolj noro sem se sicer imel, ko sem na koncertih spremljal Daniela Nekonečnyja. Spuščanje milnih balonov med njegovimi nastopi je bilo res nekaj neverjetnega!


Spoznajte model Kodiaq tudi vi in ga odpeljite na testno vožnjo!


Sorodni članki