Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 30. 11. 2018
  • simplyClever
  • Tehnologija

ELEKTRIČNA PRIHODNOST TUKAJ IN ZDAJ.

Preberite članek

Od radia do interneta v avtu

  • 22. 11. 2018
  • simplyClever
  • Tehnologija

Samo pritisnete na stikalo in že imate v avtomobilu družbo. Glasba, novice, prometne informacije – vse to se nam danes zdi nepogrešljivo in povsem samoumevno. Res, razvoj multimedijskih sistemov in avtomobilskih radijskih sprejemnikov je bil izjemen.

Prvi radijski sprejemniki so se pojavili v dvajsetih letih minulega stoletja, in to sprva le kot eksperiment v maloštevilnih avtomobilih. Prvi množični izdelovalec avtomobilskih radijskih sprejemnikov je bil Paul Galvin, kasnejši ustanovitelj Motorole, ki jih je začel vgrajevati okoli leta 1929. Prvi primerek v Evropi je na razstavi radijske tehnologije leta 1932 v Berlinu predstavil predhodnik Blaupunkta. Nosil je oznako AS5, ki je bila okrajšava za Autosuper in pet radijskih kanalov (kanali so bili v prvi tretjini 20. stoletja pred uvedbo polprevodnih tranzistorjev del vse elektronike). Naprava je tehtala 15 kilogramov, njena cena je znašala tretjino cene avtomobila in jo je bilo mogoče povezati z gramofonom.

V tem času so bili tovarniško vgrajeni avdio sistemi še daleč v prihodnosti. Prvi v armaturno ploščo vgrajen avtoradio s stikali za izbiro radijskih postaj so leta 1951 predstavili pri Deckerju, dve leti kasneje pa še izboljšani sprejemnik s samodejnim iskanjem radijskih postaj. Leta 1961 so pri Philipsu uvedli prvi tranzistorski radio in leta 1968 je ta proizvajalec omogočil tudi predvajanje glasbe z avdio kaset v avtomobilih. Pri Blaupunktu so leta 1979 predstavili prvi digitalni radijski zaslon, Philips in Becker pa leta 1985 prvi avtomobilski predvajalnik zgoščenk.

ŠKODA FAVORIT, 1992


Avtomobili znamke Škoda pred modelom Favorit niso imeli tovarniško vgrajenih radijskih sprejemnikov in edina možnost je bila njihova naknadna vgradnja. Favorit je bil prvi, ki je presekal ta ‘status-quo’, čeprav je bil avtoradio tudi tu del dodatne opreme, torej je bil na voljo za doplačilo oziroma v posebnih omejenih serijah. Prvo omejeno serijo Komfort so postavili na ceste leta 1992, kasneje pa sta sledili še Marathon in Sport Line. Avtoradio, ki ga je dobavljal Blaupunkt, je bil vgrajen v »predal« na spodnjem delu armaturne plošče. Kasneje so mu za zaščito proti kraji dodali varnostno kodo in/ali odstranljivo sprednjo ploščo. Pravzaprav so bili to serijski Blaupunktovi sprejemniki, na katerih je bil logotip ŠKODA, imeli pa so tudi posebno osvetlitev.

ŠKODA FABIA, 1999

Prvi avtomobilski radijski sprejemniki, izdelani po zahtevah znamke Škoda, so bili namenjeni modelu Fabia, ki je svojo premiero doživel septembra 1999 v Frankfurtu. Na tej točki se je začel razvoj radijskih sprejemnikov ter navigacijskih in multimedijskih sistemov posebej za avtomobile znamke Škoda. Prvi model z izmenjevalnikom zgoščenk je bila Octavua iz leta 2000. Izmenjevalnik za 6 zgoščenk je bil nameščen v prtljažniku.


ŠKODA SUPERB, 2001


Navigacijski sistemi, ki so se tu in tam pojavljali že v letu 1998, so svoje mesto dobili tudi v avtomobilih znamke Škoda – prvič v modelu Superb iz leta 2001.

ŠKODA SUPERB, 2008

Zasloni na dotik so v avtomobilih znamke Škoda na voljo od leta 2007, ko je bil v model Octavia vgrajen sistem Columbus in nato od leta 2008 v drugo generacijo modela Superb. Ta sodobni zaslon na dotik je bil enostaven za upravljanje in je imel trdi disk s 30 GB spomina za hiter podatkovni dostop.


ŠKODA OCTAVIA, 2013


V letu 2013 je bila Octavia prvi model znamke Škoda z zaslonom na dotik s tipalom bližine in večdotičnim upravljanjem, vključno z možnostjo povečevanja zemljevidov s pomočjo intuitivnih kretenj dveh prstov. Zvočni sistem Canton z vgrajenim optimizatorjem zvoka je ponujal vrhunsko avdio izkušnjo.

ŠKODA FABIA, 2014

Prvi model, v katerem je bila mogoča povezava s pametnim telefonom, je bila Fabia leta 2014. Sistem, poimenovan MirrorLink, je deloval preko zaslona sistema Bolero in je omogočal prikaz izbranih aplikacij pametnega telefona. Poleg tega je nova Fabia ponujala vmesnik SmartGate za prikaz, shranjevanje in dostop do podatkov o vozilu preko aplikacij pametnega telefona.


ŠKODA SUPERB, 2015


Tretja generacija modela Superb je bila spet prvi model znamke Škoda s štirimi novimi multimedijskimi sistemi, ki so temeljili na osnovi enote MIB (modularna multimedijska platforma) skupine Volkswagen. Vrhunski sistem Columbus je ponujal možnost hitre internetne povezave LTE.

ŠKODA KAROQ, 2018

Aktualni modeli znamke Škoda, kot je na primer Karoq (na fotografiji), imajo zmogljive zaslone na dotik. Novi paket mobilnih storitev ŠKODA Connect se deli v dve kategoriji: Infotainment Online zagotavlja informacije in navigacijske funkcije, storitve Care Connect pa so namenjene servisnim storitvam in pomoči uporabnikom v izrednih situacijah, na primer ob okvarah. Dodatne omrežne storitve delujejo preko aplikacije ŠKODA Connect in omogočajo uporabniku nadzor in nastavitve vozila na daljavo, pa tudi določanje njegove lokacije, če ste morda pozabili, kje ste parkirali.


 


Spoznajte, kaj vam ponujajo povezljivostne storitve v modelih Škoda!


 

 

Sorodni članki