{{alert.message}}
  • 4. 10. 2019
  • simplyClever
  • Družina

Koliko otrok se preimenuje, ker so nezadovoljni s svojim imenom? Katera imena izumirajo in katera so najbolj priljubljena? Kako dobivajo imena izdelki in zakaj Slovenci poimenujemo svoje barke, avtomobilov pa ne?

Preberite članek

  • 22. 2. 2016
  • simplyClever
  • Družina
  • Intervjuji
  • Nasveti
  • Varnost

Sta dedek in babica dovolj varna voznika, da jima boste zaupali svoje otroke? Dvomi v varnost vožnje starejših pogosto povzročajo tudi medgeneracijske zaplete. A voznikov, starejših od 65 let, bo čez petnajst let na naših cestah že četrtina. Kako torej sploh vozijo starejši, kaj svetuje inštruktor varne vožnje in kaj o tem pravi najbolj znani gledališki Star fotr, Rifle? 

Neusmiljena dejstva

Današnje babice in dedki so telesno pa tudi ekonomsko v boljši formi kot generacije pred njimi. Posledično se je spremenila vsebina odnosov med generacijami, avtomobil pa je pogosto tisto sredstvo, ki daje starejšim neodvisnost ter jim omogoča vključenost v družbo in večjo aktivnost tudi v tretjem življenjskem obdobju.

Vnuki so za stare starše ena najpomembnejših stvari v življenju, ugotavlja raziskava Staranje v Sloveniji (2013). Tako namreč meni polovica starih staršev, za petino pa so vnuki »precej pomembni«. Najbolj intenzivne stike z njimi imajo v času osnovne šole. Kar 62% starih staršev vsakodnevno pazi vnuke in tako pomaga njihovim prezaposlenim staršem. Tako se slej ko prej zgodi, da se vnuki s svojimi babicami in dedki znajdejo tudi v jeklenem konjičku.

Seniorji zase večinoma menijo, da so dobri vozniki, a v njihove vozniške sposobnosti njihovi sinovi in hčerke včasih podvomijo, pa tudi statistike jim ne govorijo ravno v prid. Običajno se njihove vozniške sposobnosti zmanjšajo zaradi starosti in/ali zdravstvenih težav. Poleg tega starejši vozniki svojega vozila najpogosteje ne uporabljajo ravno redno oziroma se vozijo zgolj na kratkih in znanih razdaljah.

Andrej svojim staršem ravno zato ne zaupa več: »Oba jih imata 66, in kolikor že vozita, vozita vedno na istih relacijah, zato dvomim, kako bi se znašla na neznanih cestah. Sama sebi se zdita še vedno odlična voznika, sama pa jim svojih dveh otrok ne zaupam.« Povsem drugače na to gleda Tanja, katere oče šteje 69 let, a je njegovo življenje eno samo potovanje. Tudi z avtomobilom. »Vsej enkrat na mesec gresta na Cres in velikokrat s seboj vzameta moja otroka. O tem, da bi se jim lahko kaj zgodilo, ne razmišljam. Očetu zaupam. Verjamem, da bo v trenutku, ko bo podvomil v zmožnost varne vožnje, to tudi povedal.«

Starejši veljajo za enako rizično skupino kot mladi vozniki. Januarja 2013 spremenjen zakon o voznikih pravih, da se tistim, ki so po tem datumu pridobili vozniško dovoljenje in dopolnili 70. let, le-to podaljša, če ob podaljšanju predložijo zdravniško spričevalo, da so telesno in duševno zdravi za vožnjo motornega vozila. To velja tudi za tiste, ki so, denimo, imeli pred tem datumom veljavna tuja vozniška dovoljenja in bi radi pridobili slovensko. Isti zakon pa za vse imetnike že izdanih vozniških dovoljenj ohranja stare pravice, zato večini, ki je vozniška dovoljenja pridobila pred januarjem 2013, dovoljenje velja do dopolnjenega 80. leta starosti. Po tej starosti se ga podaljšuje za pet let s predloženim zdravniškim spričevalom. Drugih zakonskih omejitev za starejše voznike ni.

Po 75. letu je po statistikah Agencije za varnost v prometu verjetnost, da se bodo starejši kot vozniki v prometni nesreči smrtno poškodovali, kar 4-krat večja. Pri starosti nad 85 let pa je ta verjetnost celo 6-krat večja kot pri voznikih srednjih let.

Starejši vozniki svojo zmanjšano odzivnost, daljši reakcijski čas in morebitno gibalno oviranost resda kompenzirajo z bogatimi izkušnjami, a dejstva ostajajo neizprosna:

Po uradnih statistikah se starejšim največ nesreč zgodi zaradi neustreznega ravnanja v zahtevnih situacijah, predvsem v križiščih.

Do številnih nesporazumov med generacijami prihaja zaradi uporabe otroških sedežev. 66-letni dedek Janez je tako le nonšalantno zamahnil z roko, ko ga je njegova hči prosila, naj si za prevoz svoje vnukinje namesti varnostni sedež. »Saj tudi tebi ni bilo hudega, pa nisi nikoli sedela v teh vesoljskih napravah. Tistih nekaj metrov od plesne šole pa do doma se nam pa res ne more nič zgoditi!« Zgrožena hči je očetu kljub temu kupila sedež kot pogoj, da lahko ded prevaža vnukinjo. Ana je bila precej bolj ostra. Ko je svojo 60-letno mamo zalotila, da je dvoletnega vnuka prevažala kar na tleh avtomobila, ji je za vse večne čase prepovedala vožnjo z malčkom.

Da uporabi varnostnih pasov mlajše generacije pripisujejo bistveno več pomena kot starejše, opaža tudi Danijel Granda z AMZS, kjer so pred kratkim izvedli anketo, ki razkriva, da kar 22 % slovenskih voznikov otroke vsaj občasno vozi nepripete, kadar se ne vozijo s starši. Poleg tega 23 % vprašanih priznava, da so otroka že vozili tako, da je sedel nekomu v naročju.

Zelo pomembno je tudi, pravi Granda, da si babica in dedek omislita sebi prilagojeno vozilo, ki bo višje in jima bo omogočalo boljši pregled nad dogajanjem, lažje vstopanje in konec koncev tudi lažje privezovanje vnukov na zadnjih sedež(k)ih. Starejši pa lahko v svoj prid dodobra izkoristijo tudi napredek avtomobilske tehnike. »Izberejo naj vozilo z avtomatskim menjalnikom, saj starejši težko koordinirajo več stvari hkrati. Ob nakupu bi jim svetoval še dodatne varnostne pripomočke, kot so samodejno parkiranje, sistem za preprečevanja trka pri majhni hitrosti, aktivni tempomat in podobno.«

Predvsem pa naj bi starejši, kot opozarja prometni psiholog dr. Marko Polič, bolj spremljali svoje zdravje in upoštevali zdravniške nasvete glede svoje vožnje.

Prijazni nasveti

O tem, kako vozijo starejši, kakšna vozila so primernejša zanje in zakaj bi se bilo pametno udeležiti kakšnega tečaja v AMZS Centru varne vožnje, smo se pogovorili z Danijelom Grando, inštruktorjem varne vožnje.

Kaj torej starejšim povzroča največ preglavic?

Starejši vozniki so gibalno bolj omejeni, prav tako se z leti reakcijski časi podaljšujejo. Opažamo, da imajo največ težav pri spremenjenih prometnih ureditvah, kot so nova križišča ali krožišča. Pri vožnji so sicer zelo pazljivi, a pogosto vozijo počasneje od najvišje dovoljene hitrosti na posameznem odseku. Velikokrat ne spremenijo hitrosti v naselju (vozijo prehitro) in izven njega (vozijo prepočasi). Starejši se navadno zavedajo svojih slabših reakcij, zato vozijo večkrat z večjo varnostno razdaljo, kar je za ostale voznike lahko moteče. Če boste takšne voznike prehiteli in se pred njimi hitro ustavili, obstaja možnost, da se starejši voznik za vami ne bo ustavil, saj je njegov reakcijski čas daljši.

Kakšna pa so vaša priporočila za starejše – kako lahko skrbijo za svojo »vozniško kondicijo«?

Voznikom v zrelih letih priporočamo, da so vozniško čim bolj aktivni in da se nenehno izobražujejo, saj bodo le tako ostali v dobri vozniški kondiciji. Žal le redki poznajo sodobne varnostne sisteme v novih avtomobilih, zato so seveda za njih še posebej priporočljivi obiski tečajev varne vožnje na poligonu AMZS na Vranskem.

Kako pa so ti tečaji prilagojeni seniorjem; katere vozne veščine lahko tam izpopolnijo?

Pri teoretičnem delu je največ poudarka na krožiščih, varnostnih napravah v vozilih, sedežnem položaju, otroških sedežih in vplivu določenih zdravil na vožnjo.

Pri praktičnem delu najprej opravimo vajo manevriranja. Tej sledi vaja zaviranja na različnih podlagah, ob pravilni uporabi ABS sistema. Pri vaji vožnje v ovinku se srečajo s podkrmarjenjem vozila in pravilnim manevrom reševanja takšnega avtomobila. Sledi še vaja umikanja na spolzki podlagi, kjer je potrebno natančno delo z volanom, in na koncu še vaja zanašanja, kjer se srečajo s prekrmarjenim vozilom in manevrom reševanja.

Kakšna vozila naj izbirajo starejši?

Starejši vozniki morajo izbrati avtomobil, ki jim ustreza. V starejšem obdobju življenja so mnogi vozniki gibalno ovirani, zato se pri nakupu odločajo za višje avtomobile, v katerih lahko bolj pokončno sedijo. Takšni avtomobili so tudi preglednejši.

Za starejše voznike bi sicer priporočal izbiro vozila z avtomatskim menjalnikom, saj ti vozniki težje koordinirajo več stvari hkrati. Ob nakupu novega vozila bi jim svetoval dodatne varnostne pripomočke, kot so samodejno parkiranje, sistem za preprečevanje trka pri nizki hitrosti, aktivni tempomat itd.

Sodobna varnostna tehnika v vozilih lahko v določenih primerih aktivno poseže v upravljanje vozila in s tem prepreči morebiten trk vozila. Žal le redki starejši vozniki poznajo sodobne varnostne sisteme v novih avtomobilih. Zato so seveda zanje še posebej priporočljivi obiski tečajev varne vožnje AMZS za seniorje.

Številni starši svojim staršem ne zaupajo prevažanja otrok, češ da se ne zavedajo, kako pomembni so varnostni sedeži, privezovanje … Najbrž tudi zato, ker je bil nekoč odnos do varnost mnogo bolj »sproščen«, kot je danes.

" Starejše voznike, ki prevažajo svoje vnuke, vedno opozarjamo na dosledno uporabo sedežev in privezovanja, tudi pri vožnji na najkrajših relacijah. "

Starejše voznike, ki prevažajo svoje vnuke, vedno opozarjamo na dosledno uporabo obojega, tudi pri vožnji na najkrajših relacijah. Starejše voznike, ki prevažajo svoje vnuke, vedno opozarjamo na dosledno uporabo obojega, tudi pri vožnji na najkrajših relacijah.

To zagotovo drži, saj se danes pomena varnostnih pasov bolj zavedamo, kot so se ga naši starši. Saj poznamo: kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Poudariti velja, da uporaba varnostnih pasov v času začetkov vožnje naših staršev ni bila obvezna, v vozilu ni bilo varnostnih blazin, volani niso bili nastavljivi po višini in globini, v vozilih skorajda ni bilo varnostnih naprav …

Z razvojem vozil, aktivne in pasivne varnosti, »crash« testov in ozaveščanja voznikov ter otrok v šolah glede uporabe varnostnega pasu se je varnost voznikov in sopotnikov bistveno izboljšala. Z ozaveščanjem, izobraževanjem, tečaji varne vožnje in preventivnimi akcijami skupaj skrbimo za to, da bi bile naše ceste čim bolj varne.

Koliko so vozniki seniorji osveščeni o tem, kako je pri prevažanju otrok pomembna uporaba varnostnih pasov in ustreznih otroških sedežev?

Starejše voznike, ki prevažajo svoje vnuke, vedno opozarjamo na dosledno uporabo obojega, tudi pri vožnji na najkrajših relacijah. Pravilna uporaba sedežev v kombinaciji z varnostnim pasom je osnova za varnost in manjšanje poškodb v primeru prometne nesreče. Pomembno je, da starši in stari starši svoje otroke naučijo dosledno uporabljati otroške sedeže in varnostne pasove ter pri tem ne odstopajo. Seveda jim morajo biti za vzgled in se tudi sami pripeti.

Kakšne pa so značilnosti dobrih avtosedežev in katere so ključne stvari, na katere je treba biti pozoren pri privezovanju otrok?

" Voznikom v zrelih letih priporočamo, da so vozniško čim bolj aktivni in da se nenehno izobražujejo. "

Na trgu lahko najdete obilo otroških sedežev po zelo različnih cenah. Ravno zaradi tega AMZS skupaj z drugimi evropskimi avto klubi izvaja vsakoletni test otroških sedežev. Test sedežev je neodvisen in zato izredno dober pokazatelj varnosti.

Ob nakupu boste za vsak sedež dobili tudi navodila o uporabi, ki jih dosledno preberite. Na splošno velja, da mora otrok sedeti v sedežu ustrezne kategorije glede na njegovo težo. Če sedež nima ISOFIX pritrditve, mora biti z varnostnim pasom pripet tudi, kadar otrok ne sedi v njem.

Med vožnjo večkrat preglejte, ali je otrok še ustrezno pripet v sedežu. Tudi krajše razdalje niso izjema; torej pri vožnjah v vrtec, šolo, na interesne dejavnosti itd.

Mnogi dedki in babice uporabljajo rabljene otroške sedeže. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Na trgu jih je veliko. Pri izbiri si prav tako lahko pomagate s testi, objavljenimi v starejših izvodih Motorevije. Pred nakupom poskušajte najti čim več informacij o sedežu, sedež podrobno vizualno preglejte zaradi možnih napak, raztrganin in podobno. Z razvojem varnostne tehnike in obsežnimi testiranji sedežev se spreminja tudi njihova oblika. Novejši sedeži so varnejši, prijaznejši za uporabnika in nas starše. Glede na to, da so otroci naše največje bogastvo, odločitev o izbiri sodobnega ali rabljenega sedeža ne bi smela biti vprašanje.

Ko so otroci pravilno pripeti, sledi vožnja. Kako lahko dedek ali babica med njo otroke umirita?

Kadar sta v vozilu dedek in babica, naj se z otroci pogovarja sovoznik. Voznikova glavna pozornost mora biti usmerjena na cesto in opazovanje prometne situacije. Čas si lahko krajšajo tudi z igranjem verbalnih igric (iskanje pravih besed, mest …). Če gredo na daljšo pot, pa so pomembni postanki; najmanj na vsaki dve uri. Potrebno je poskrbeti tudi za primerno temperaturo v avtu.

Star fotr na cesti

Trenutno najbolj znan slovenski »star fotr« (seveda, igra pač v istoimenski predstavi) je na začetku februarja praznoval 76. rojstni dan, v vseh teh letih pa prevozil že nešteto kilometrov. Janez Hočevar – Rifle, igralec, komedijant, voditelj in profesor na AGRFT-ju, se od jeseni do pomladi prevaža v avtomobilu, od maja do konca poletja pa tega zamenja za potovalni motor. Rifle je tudi oče štirih sinov ter dedek petletnega Anteja in 23-letne Dore. Pravi, da sinove sicer že nekaj časa nagovarja k novim vnukom, hkrati pa priznava, da je sam še vedno toliko aktiven, da pravzaprav nima veliko prostega časa. Morda ga bo imel kot pradedek, dodaja v smehu. Nekoč ste v šali dejali, da bi morali ljudem po 65. letu vzeti volilno pravico, ker jim gre na otročje. To je tudi leto, ko voznike uvrščamo med starejše. Kakšen voznik ste zdaj, ko ste že kakšno desetletje v tej kategoriji?

Foto: Nejc Lasič

Pred leti sem se iz mesta preselil na podeželje v bližino Škofje Loke, a sem skoraj vsak dan v Ljubljani. Zaradi obveznosti veliko časa preživim na cesti in to mi zelo pomaga, da ohranjam vozno kondicijo. Včasih vidim pred seboj voznike, ki niti niso nujno stari, ampak so, kot smo včasih rekli, bolj nedeljski. So neodločni, nerodni, tudi nepredvidljivi.

Če je naš odziv nestrpen, je to lahko zelo nevarno. Ljudje namreč nimamo potrpljenja, začnemo trobiti, izsiljevati, ampak tako ne gre. Sprijazniti se je treba, da nekateri ljudje niso toliko spretni in sposobni, zato je treba biti do njih še posebej strpen. Da sem veliko na cesti in v dobri psihofizični kondiciji, pa mi vsekakor pomaga pri voznih veščinah.

Čez 15 let naj bi bilo na cesti več kot četrtino starejših voznikov. Mislite, da bo to močno vplivalo na kulturo vožnje?

Mislim, da bo kljub velikemu številu starejših na cesti tehnologija toliko napredovala, da bo onemogočala kakšne potencialno nevarne manevre. Nedavno sem, recimo, preizkusil avto s samodejnim zaviranjem za ohranjanje varnostne razdalje. Zdi se mi, da se bomo počasi usedli v avtomobile in nas bodo ti kar sami dostavili na želene naslove (smeh).

Pa vi? Zdaj v zrelejših letih morda neradi vozite v kakšnih razmerah, denimo v snegu?

Ne, rad imam izzive, kot je sneg na cesti. To najbrž pride od vožnje z motorjem. Imam avto na štirikolesni pogon in je fino kdaj malce na samem preveriti, kako se obnese, in preizkusiti lastne spretnosti. Sicer pa sem si zaradi varnosti v avtomobil namestil bluetooth, tako da med vožnjo nimam nikoli telefona v rokah. Čutim, da sem, že če me kdo pokliče, malce manj pozoren na cesto. Ker sem zaradi gostovanj, vaj in obveznosti veliko v avtomobilu, je to tudi moja pisarna, a bog ne daj, da bi pisal kakšne esemese med vožnjo; tudi če za sekundo odvrneš oči od ceste, je to lahko usodno.

Foto: Nejc Lasič

Ste se kdaj preizkusili tudi na poligonih v šoli varne vožnje?

" Spomnim se še voženj, ko je od povsod nekaj pihalo, da me je vse bolelo, pa tisti čudni menjalniki in neudobni sedeži, da si bil ves zlomljen. "

Vsak leto grem enkrat v šolo varne vožnje, ampak z motorjem, in sicer pred motoristično sezono. Imam prijatelja, ki je tudi inštruktor varne vožnje, in z njim naredimo vse vaje za obvladovanje motorja. Za motoriste sta namreč najbolj nevarna začetek in konec sezone; spomladi še nisi »navožen« in tudi avtomobili še niso pozorni nate, ob koncu sezone pa motoristi hlastamo za novimi kilometri, ker si vsakič mislimo, da mogoče vozimo zadnjikrat v sezoni, pa malce bolj pritisnemo na plin in precenimo svoje zmožnosti.

Ste torej navdušen motorist. Kam se najraje odpeljete?

Res je. Pripadam generaciji, ki ni imela kar takoj avtomobila, sem pa imel razne motorje. Šele ko sem bil star 26 let, sem si kupil prvega spačka. Vmes, ko so bili otroci v najstniških letih in željni dogodivščin, sem motor spravil na varno, kasneje pa sem obudil tega konjička. Sicer pa grem za prvi maj s kolegi tradicionalno v Toskano, lani sem bil v Dolomitih – to je sploh fino, ker so ovinki in prelazi. Zelo prijetno se je voziti tudi po Balkanu, od Dubrovnika pa v Črno goro; imajo odlične ceste in še policistov je manj (smeh). Letos upam, da bom z motorjem počitnikoval v Španiji in na Portugalskem.

Ko smo že pri policistih: kakšne prekrške imate kaj na vesti?

Nič posebnega, največkrat so me kaznovali za prehitro vožnjo. Pred kakšnima dvema letoma sta me ustavila policista, ker sem skozi naselje vozil nekoliko prehitro. Prepoznala sta me in mi rekla: »Gospod Rifle, vozili ste 65 kilometrov na uro.« Pa sem odgovoril: »Fantje, jaz sem star, ne morem peljati 50 na uro, ker me zanaša, nimam ravnotežja, zato grem vsaj 65.« Ni pomagalo, vseeno sta me kaznovala (smeh). Kjer si pogosto sledijo naselja, si v avtu kar nastavim tempomat na 50 kilometrov na uro in se peljem kot s tramvajem. Od takrat po pošti ne prejemam več slikic in točk.

Čeprav ste se dolgo otepali upokojitve, zdaj že leto dni uživate status upokojenca, vseeno pa ste še vedno zelo aktivni. Gledamo vas v seriji Usodno vino, ravno tudi prihajate z vaj … Kaj vse še počnete?

Še vedno učim igro pred kamero na AGRFT-ju, pripravljam se za vlogo v drami Tako je govoril Zaratustra režiserja Matjaža Bergerja, nastopam v monokomediji Star fotr – imel sem že več kot 200 ponovitev, pravkar pa smo začeli snemati že drugo sezono serije Usodno vino. Ob tem kdaj snemam na radiu, občasno kaj sinhroniziram. Odkar sem upokojen, imam čedalje več obveznosti (smeh).

Foto: Nejc Lasič

Ker vas ravno spremljamo v vlogi pradedka v Usodnem vinu – ste se kdaj usedli za volan po preveč kozarčkih?

" Kljub velikemu številu starejših na cesti bo tehnologija toliko napredovala, da bo onemogočala kakšne potencialno nevarne manevre. Zdi se mi, da se bomo počasi usedli v avtomobile in nas bodo ti kar sami dostavili na želene naslove "

V mladih letih se je to res nekajkrat zgodilo, zdaj pa nikoli. Enkrat, še v času oddaje Podarim – dobim, ko sem bil zelo popularen, so me miličniki ustavili v Šiški. Nekaj sem spil pred tem, ampak ko so videli, kdo sem, so me z marico peljali do neke stolpnice in v neznano stanovanje. Nakar je na moje presenečenje policist zbudil svojega otroka, da bi mu me pokazal – in navdušeno je vzklikal: »Glej, koga sem ti pripeljal!« Potem sem moral dati avtogram. Kako zelo mi je bilo nerodno! Ampak to so bili drugi časi. Danes je drugače in je seveda prav tako, da se ne bi kaj zgodilo in bi bil posredi alkohol.

Danes so pravila za varnost drugačna, kot so bila nekoč. Takrat na primer pripenjanje in otroški sedeži niso bili obvezni. Kakšen je vaš odnos do tega? Se sami vedno pripasate?

Da, to mi je postalo čisti avtomatizem; takoj ko se usedem v avto, se pripasam. Danes je seveda tudi veliko več prometa in več avtocest. Nekoč je bila vožnja do Pirana popotovanje in ne le izlet. Seveda je napredovala tudi tehnologija v avtomobilih. Spomnim se še voženj s katrcami, ko je od povsod nekaj pihalo, da me je vse bolelo, pa tisti čudni menjalniki in neudobni sedeži, da si bil ves zlomljen.

Zdaj se mi zdi pomembno, da je avto robusten, da je tak, da te v primeru nesreče obvaruje pred najhujšim. Trkam, da se mi na cestah nikoli ni zgodilo nič hujšega, čeprav sem bil veliko na njih. Po splošnem vedenju in kulturi vožnje vidim, da je treba biti zelo previden.

Ker ste bili vedno zelo zaposlen dedek, ste sploh kdaj imeli dovolj časa, da bi vnuke vozili v vrtce in na razne dejavnosti?

Žal ne, za vnuka je premalo časa, nisem bil tipičen dedek, mogoče bo več časa za pravnuke (smeh).

Vaša vnukinja Dora ima že izpit za avto; ste se že zapeljali z njo?

Nisem se še, si še ne upam (smeh). Sem si pa prav rekel, da morava narediti en izlet, da jo preizkusim. Žal je tako, da smo pri naših obveznostih zelo malo skupaj. Bolj za božič pa recimo zdaj, pred kulturnim praznikom, smo se zbrali na družinskem kosilu, ker smo bili vsi prosti. Skoraj sram me je priznati, da se tako malo vidimo, toda vsi imamo zelo aktivna življenja.

Kaj pa najmlajši, Ante, ga kdaj kam peljete? Vam ga zaupajo za vožnjo z avtomobilom?

Družina se srečuje v počitniški prikolici na Hrvaškem. Poleti loviva kakšne ribe, da bi ga vozil, mi ga ne dajo kaj dosti. Trenutno je zelo navdušen nad motorji. Že pred kakšnimi desetimi leti sem Dori kupil čisto pravi mali motorček, pa sinu to ni bilo nič všeč. Zdaj ta motor čaka na Anteja, ampak nočem se preveč mešati, da ne bom kaj okaran. Sta pa dva moja sinova prav tako motorista in se tudi kdaj skupaj zapeljemo na vožnjo.

Za varno vožnjo, sploh z motorjem, je potrebna tudi fizična kondicija. Kako jo vzdržujete?

Trideset let sem skoraj vsak dan tekel in se do nedavnega veliko sprehajal s kužkom. Ker sem si pred leti poškodoval tetivo, ne morem več teči. Vsak dan pa že zjutraj telovadim – izvajam tibetanske vaje. Če mi jih kdaj ne uspe, imam kar malo slabo vest. Sicer pa opažam, da sem po kakšnih 500 kilometrih z motorjem zvečer kar precej utrujen; motor je težek, rabiš moč, moraš biti tudi pozoren, vožnja te skratka utrudi.