Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 8. 10. 2018
  • simplyClever
  • Nerazvrščeno

Ko pridejo v naš svet otroci, se vse postavi na glavo, tudi naše pojmovanje in uporaba avtomobila. Če smo se samski ali v dvoje lahko mirno ozirali po trendih, športnosti, konjskih močeh, užitkih zgoraj brez in še kakšni lastnosti, ki je predvsem božala naše srce in čustva, se z otroki stvari spremenijo.

Preberite članek

  • 21. 9. 2018
  • simplyClever
  • Tehnologija

Ste pred dilemo: kupiti Octavio Family 1.6 TDI ali Octavio Family 2.0 TDI DSG? Ključna razlika je sestavljena iz samo treh črk, a je več kot očitna, odločitev pa ne najlažja.

Kaj je torej za vas bolje? Aktivno prestavljati z ročico ali prepustiti to opravilo kar vozilu? Užitek in vpletenost pri ročnem menjalniku ali lagodje brezdelja z dvosklopčnim menjalnikom DSG?

Kaj pravijo vozniki?

Odgovor je nemalokrat povezan s posameznikovimi osebnostnimi lastnostmi, voznim slogom, pa tudi s predsodki in strahom pred novim in neznanim. Zelo pomembno je seveda tudi, kje in kako se najpogosteje vozite. Zaradi vse hujših gneč in zastojev so namreč tudi ljudje, ki na to nekoč ne bi niti pomislili, zamisli o vožnji s samodejnim menjalnikom vse bolj naklonjeni. Po domače, kar naenkrat se jim voziti “avtomatika” ne zdi več tako zelo nesprejemljivo in “primerno le za penzioniste”.

Za družinske vožnje, ki nemalokrat potekajo v časovni stiski in so povezane s takšnim ali drugačnim stresom za volanom, morda ne bo odveč razmisliti o vozilu s samodejnim menjalnikom, ki vozniku olajša delo in vožnjo naredi udobnejšo in varnejšo, saj je voznik bolj sproščen in osredotočen na promet, v primeru DSG menjalnika pa tudi ekonomičnejšo.

“Od nekdaj imam roko med vožnjo na prestavni ročici in naravnost uživam v prestavljanju, torej v aktivni vožnji v svojem ritmu,” pripoveduje Barbara, “vendar pa zadnje čase vse bolj razmišljam o tem, ali ne bi bil moj naslednji avto vendarle avtomatik. Zdi se mi, da je postala večina mojih voženj pravzaprav sestavljena iz premikanja v koloni, iz počasnega speljevanja in spet ustavljanja … Noge se mi takrat začnejo tresti, občutek je zoprn … Priznam imela sem tudi malo strahu pred vožnjo avtomatika, ker tega pač nisem bila navajena. Kam z nogo, saj veste … (smeh) A ko sem na testni vožnji končno sama vozila avto s samodejnim menjalnikom, nisem mogla verjeti, da je to res tako enostavno in elegantno. Kot sem rekla, naslednji bo avtomatik (smeh).”

Za koga je torej kaj?

Tisti, ki želijo več vpletenosti v vožnjo, več dinamike in odločnosti, bodo pri nakupu vozila izbrali ročni menjalnik, ravno tako tisti, ki želijo več nadzora nad avtomobilom ter prvinskega občutka koordinacije roke in noge, prestavljanja ročice oziroma jim je na splošno več do vozne zabave (in idealnih zavojev) kot do užitka ob ogledu še tako čudovite okolice.

Tomaž Kaučič, reli voznik: “Ročno upravljanje menjalnika mi daje občutek, da jaz peljem avtomobil in ne on mene. In še čisto enostavno – rad imam to kontrolo.”

»Čeprav je tehnika samodejnih menjalnikov v zadnjem času izjemno napredovala in me je predvsem v bolj športnih avtomobilih velikokrat presenetila s svojo zmožnostjo (pravilnega) predvidevanja, katero potezo si želim od menjalnika, sem sam pristaš ročnega menjalnika – in bom to ostal, to pa iz dveh razlogov. Moje oči se ne bodo zmotile in rokam bodo prek možganov vselej sporočile pravilno potezo na menjalniku. Temu se samodejni menjalnik lahko zelo približa, a vsaj v tem trenutku prav vseh situacij še ne zna predvideti. Drugi razlog je bolj staromoden: ročno upravljanje menjalnika mi daje občutek, da jaz peljem avtomobil in ne on mene. In še čisto enostavno – rad imam to kontrolo,« pripoveduje Tomaž Kaučič, nekdanji večkratni slovenski in hrvaški državni prvak v reliju.

Samodejni menjalnik pa omogoča več lagodnosti in sproščenosti med vožnjo, posledično tudi aktivne varnosti, prav tako pa je tudi fizično enostavnejši za upravljanje in vožnjo. Zato bodo po njem segli vozniki, ki jim je vožnja predvsem potovanje od točke A do točke B, in tisti, ki bi radi med vožnjo uživali – sproščeno, v lagodnem tempu.

»Zame pride v poštev samo avtomatika, saj sem ogromno na cesti, ogromno potujem, zato sta udobje in sproščenost, ki ju ponuja, še toliko pomembnejša. Poleg tega so sodobni menjalniki že tako daleč, da znajo prestaviti tako – in tudi tako hitro –, kot bi sam, morda celo bolje. Še bolj pa je to izrazito v gneči ali pri vožnji po mestu. Poleg tega med vožnjo ogromno telefoniram, seveda s sistemom prostoročne telefonije, tako da bi me delo z menjalnikom in pedali še toliko bolj motilo,« je odkrit Tine Kek, direktor podjetja Ptujska klet.

Tine Kek, poslovnež: “Zame pride v poštev samo avtomatika, saj sem ogromno na cesti, ogromno potujem, zato sta udobje in sproščenost, ki ju ponuja, še toliko pomembnejša. Med vožnjo ogromno telefoniram, tako da bi me delo z menjalnikom in pedali še toliko bolj motilo.”

DSG za udobje in ekonomičnost vožnje

Z napredkom tehnologije postaja samodejnost v menjalniku trend, ki mu ni mogoče ubežati. Sodobni samodejni menjalniki namreč ne ponujajo več le zavidljive ravni udobja in izjemno kratkih časov prestavljanja, ki so v primeru sistema DSG skoraj nezaznavni (in brez prekinitve toka navora). Predvsem omogočajo izjemno prilagodljivost z varnostnimi asistenčnimi sistemi in hkrati tudi z drugimi naprednimi voznimi sistemi ter lahko s tem tudi resno pripomorejo k zmanjšanju porabe goriva (in izpusta osovraženega CO2)

Najnovejši menjalniki ponujajo tudi do devet prestav, zmorejo predvidevati čas, ko voznik ne potrebuje motorja (ko se avto na primer približuje semaforju), in samodejno izklopiti prenos (faza t. i. jadranja). Prihajajoče generacije pa zmorejo (oziroma bodo zmogle) na podlagi podatkov navigacijskega sistema, tipal avtomobila in radarja celo predvidevati vzpon ali spust, ravnino za zavojem, zaprtost zavoja, krožišče, … ter prilagoditi prestavo tipologiji in topografiji ceste, s tem pa dodatno prispevati k udobju in ekonomiji vožnje.

Ročni menjalnik ostaja domena tistih, ki prisegajo na tradicijo in zabavo ter zaupajo le svojemu izpiljenemu vozniškemu občutku. Ravno zaradi tega ročni menjalnik ne bo izumrl, kot so mnogi napovedovali, bo pa vsaj v dražjih športnih modelih predstavljal tak kult in prestiž, kot ga je nekoč samodejni.

Kaj sploh je menjalnik?

Če razpravljamo o tem, kakšnega bi kdo izbral, povejmo še, kaj menjalnik sploh je in čemu dejansko služi. Menjalnik – povedano preprosto – pravimo mehanskemu sklopu, ki v avtomobilu skrbi za spreminjanje hitrosti ob kar se da optimalnem številu vrtljajev motorja. Brez njega v sodobnem avtomobilu pač ne gre, saj se avtomobil na svoji poti giblje z različnimi hitrostmi, motor z notranjim zgorevanjem (tako bencinski kot dizelski) pa deluje le v dokaj ozkem idealnem območju vrtljajev.

Tukaj nastopi menjalnik z različnimi prestavnimi razmerji, ki pomenijo tudi različne hitrosti avtomobila (ob različnih vrtilnih momentih motorja). Seveda pa je v stoletni evoluciji ta sprva res rudimentarno, okorno zasnovani (in najprej samo ročno nadzorovani) sklop z nujno šolano spretnim voznikom postal zelo zapletena mehanska konstrukcija, ki jo nadzoruje še bolj zapletena elektronika, vodi pa lahko celo hidravlika ali elektromehanika.

Spoznajmo jih

Menjalniki se v grobem delijo na ročne in samodejne (torej na avtomatike), čeprav so tudi samodejni v desetletjih avtomobilskega razvoja dobili kar nekaj samosvojih izvedb – od polsamodejnih, robotiziranih do brezstopenjskih. Proizvajalci jih v svojih modelih uporabljajo glede na potrebe, moč motorja, namembnost avtomobila … Toda prav nič ne pretiravamo, če izpostavimo dva tipa, ki v sodobni avtomobilski industriji prevladujeta.

Ročni menjalnik je stalnica, predvsem zaradi svoje enostavnosti, zanesljivosti in ugodne cene. Med samodejnimi pa izpostavimo tip menjalnika, ki si je pot v avtomobile utrl pred dobrim desetletjem, in to prav s pomočjo inženirjev koncerna Volkswagen, ki so leta 2003 revolucionarni dvosklopčni menjalnik pripravili za množično uporabo v serijskih modelih. Sledilci so se pojavili hitro in pri skoraj vseh znamkah.

Ročni: klasika

Desna roka, leva noga. Koordinacija in sinhronizacija gibov sta ključnega pomena pri uporabi ročnega menjalnika (temu pa je treba dodati še desno nogo na pedalu za plin). In preden se tega voznik (oziroma bodoči voznik) nauči, lahko traja tudi precej časa – in resnici na ljubo nekateri nikoli ne osvojijo te spretnosti.

Desna roka torej premika ročko menjalnika, ta pa prek vzvodja in prestavnih vilic vklaplja in izklaplja želeno prestavo oziroma želeni zobniški par (ki določa hitrost). Zobniški pari (prestave) so v sodobnih ročnih menjalnikih stalno ujeti na (običajno) dveh gredeh (glavna, predležna), s pomočjo posebne sklopke pa voznik vklopi želeni par oziroma enega najprej izklopi in nato vklopi drugega. Medtem seveda pritisne na pedal sklopke, ki prekine tok navora od motorja do menjalnika, da ne bi prišlo do poškodb.

Škoda v svojih modelih ponuja pet- in šeststopenjske ročne menjalnike, število prestav in njihovo razmerje pa pokrivata najbolj idealen razpon največjega navora motorja. Vse ponujene menjalnike odlikuje enostavno in lahkotno pretikanje, med katerim voznik vedno dobi dovolj informacij, če (in kdaj) naj prestavo vklopi oziroma izklopi. Seveda je ves proces prestavljanja pri modelih, pri katerih je udobje pisano z veliko črko, mehkoben, tih in prijazen. V bolj športnih modelih pa so gibi ročke krajši, sklopka prijemlje prej in ostreje, tisti mehanski občutek, ki ga ponuja delo s prestavno ročico, pa je bolj izpostavljen.

Z dvema sklopkama: hitrejši

Menjalnik z dvema sklopkama (DSG) je pot na cesto našel neposredno iz dirkalnega športa, miniti pa sta morali kakšni dve desetletji, da so ga inženirji koncerna Volkswagen pripravili za serijsko rabo. Na dirkališču so, kar je razumljivo, najbolj cenili njegovo sposobnost bliskovitega prestavljanja brez prekinitve navora, toda njegova inovativna zgradba omogoča še veliko več.

Gre pravzaprav za sklop dveh menjalnikov v enem ohišju, ki ju povezuje dvojna gred – ena gred v drugi, vsaka s svojo sklopko –, krmili pa mehatronika. Ko je vklopljen en par prestav, lahko računalnik s pomočjo številnih algoritmov in tipal predvidi naslednjo prestavo (če avto upočasnjuje, predvidi nižjo prestavo, če pospešuje, višjo), pripravi zobniški par in v primernem trenutku druga sklopka le še preprime. Tako je prestavljanje hitro in se meri v nekaj milisekundah! Sicer pa lahko delo menjalnika, ki idealno simulira samodejnost, nadzoruje tudi voznik z obvolanskimi ročkami (ali s premikom prestavne ročice).

Toda poleg hitrosti in nezaznavnosti prestavljanja ter majhnih izgub ima tak menjalnik še vrsto prednosti: je povsem prilagodljiv, tako da je moč vanj vnesti številne programe oziroma načine prestavljanja, odlično sodeluje z vsemi sodobnimi vozniškimi asistenčnimi sistemi, zaradi popolne prilagodljivosti (in računalniškega nadzora) je celo varčnejši kot ročni menjalnik in omogoča funkcijo drsenja ali jadranja (ob postopnem zaviranju menjalnik odpre obe sklopki) za učinkovitejše varčevanje z gorivom … Ste še vedno prepričani, da brez ročice v roki v vašem avtu ne bi šlo?

Svet menjalnikov na hitro: plusi in minusi