Raziščite ŠKODA svet

Družinske zadeve
Octavia Family

Octavia Family in Octavia Family Combi po posebni ceni in s posebno ceno

Odkrijte ga
{{alert.message}}
  • 23. 10. 2017
  • simplyClever
  • Modeli

Komaj čakam pristanek, sem si mislil, ko je velik Boeing nad Palermom le spustil zakrilca in kolesa. A čeprav Sicilija tudi sredi jeseni privablja turiste z vsega sveta, me je kljub njeni očarljivosti, veličastnosti in bogati tradiciji tokrat bolj od znamenitosti zanimal Karoq, Škodin novi športni terenec.

Preberite članek

  • 21. 1. 2016
  • simplyClever
  • Dizajn
  • Intervjuji
  • ŠKODA
  • Tehnologija

Sodobni avtomobili so udobne pisarne, zaradi katerih noben poslovnež na poti več ne izgublja časa in s tem denarja. In medtem ko nekateri v njih posle opravljajo občasno, je avtomobil za druge delovno mesto. A poklicni voznik ni le prevoznik od točke A do točke B, kar nam v pogovoru potrjuje tudi dolgoletni ljubljanski taksist. Nihče pa v avtu dandanes ne more več brez telefona – razkrivamo, kako telefonirati, da bo to po zakonu, predvsem pa varno.

Mobilna pisarna

Avtomobil je postal mobilna pisarna sodobnega poslovneža. V pravem vozilu lahko posel teče brez ovir. In kaj imata avto in pisarna skupnega? Vse! Predvsem pa – vas.

Brez udobnega stola seveda ne gre v nobeni pisarni, še najmanj pa v mobilni. Za najprostornejši in najintimnejši del mobilne pisarne velja zadnja klop, ki je v sodobnih modelih opremljena z vsem potrebnim, predvsem pa je tam moč najti veliko udobja in prostornosti. Najsodobnejši avtomobilski sedeži so udobno ukrojeni za dolgotrajno sproščeno sedenje, po želji tudi oblečeni v usnje ali/in alkantaro. Po potrebi so celo ogrevani (ali zračeni), z udobnim sredinskim naslonom in prostorom za pijačo. Seveda pa pri mobilni pisarni samo udoben »pisarniški stol« ne zmore opraviti vsega – potrebno je še udobno podvozje. S posamičnim vpetjem koles in odlično zvočno izolacijo zmore najboljša mobilna pisarna tudi ustrezno filtrirati neravnine s ceste. Za dodatno udobje poskrbi sistem uravnavanih blažilnikov DCC, pri katerem voznik uravnava trdoto blažilnikov s pretočnostjo ventilov v njih.

V še tako velikem avtomobilu je težko najti pisalno mizo z vsemi pritiklinami, je pa res, da je v takšni obliki seveda tudi nihče ne išče. V mobilni pisarni jo lahko učinkovito nadomesti prilagodljiv nosilec za zmogljiv tablični računalnik, v katerega je mogoče varno in čvrsto vpeti tablico tudi med vožnjo, in to v sredinsko oporo ali na ogrodje naslona za glavo. Hkrati pa je moč tablični računalnik polniti tudi prek vgrajene USB-vtičnice, 12-voltne vtičnice ali pa kar prek 230-voltne vtičnice v osrednji konzoli zadaj. Tam je seveda mogoče polniti tudi pametne telefone ali kak drug manjši aparat (DVD-predvajalnik) in tako delati brez skrbi, da bi zmanjkalo energije. Seveda pa je mogoče uporabljati tudi prenosni računalnik, ki bo najvarnejše mesto našel na kolenih. Medtem noge udobno počivajo na posebnem oporniku, ki poskrbi za sproščen, pokrčen položaj stopal.

Nepogrešljiv del pisarne! V avtomobilu lahko uporabljate prenosni računalnik, tablični računalnik ali pametni mobilni telefon. Aplikacij, ki vam pri tem pomagajo, je kar nekaj.  Poleg tega ponuja sodobna mobilna pisarna brezžični dostop do hitrega interneta (LTE) prek vgrajene točke WLAN. Potrebna je le podatkovna SIM-kartica (v posebni reži pred sovoznikovim predalom), s čimer se potem vozilo spremeni v potujočo dostopno točko – in že je mogoče neovirano brskati po spletu ter prebirati ali pošiljati elektronsko pošto, in to po več povezanih napravah.

V mobilni pisarni seveda ne sme manjkati nepogrešljiva poslovna asistentka ali asistent! Najboljši modeli zato ponujajo ustrezne rešitve. Tu so številni vozniški in varnostni asistenčni sistemi in aplikacije, tudi taki, ki omogočajo krmiljenje »infotainment« sistema kar s pametnim telefonom ali tablico tudi z zadnje klopi. Seveda je mogoče uporabljati tudi Bluetooth sistem za prostoročno telefoniranje (v najboljših se tako lahko priklopita do dva telefona, na primer službeni in privatni) in se pogovarjati, medtem ko je telefon v posebnem prostoru, ki ojača telefonski signal za lažjo poslovno komunikacijo, hkrati pa omogoča induktivno (brezžično) polnjenje (npr. Phone Box v novem Škoda Superbu). In vrhunski sistemi lahko, tako kot vaša tajnica, na glas preberejo tudi vaša nova SMS-sporočila.

Optimalna temperatura in kvaliteta zraka sta nujna za zagotavljanje delovne vneme in učinkovitosti. Vrhunska mobilna pisarna je kar se da dobro opremljena za zagotavljanje takšnih okoliščin, ne glede na zunanjo temperaturo ali kvaliteto zraka in seveda tudi ne glede na hitrost vožnje. Napredna nadzorna elektronika tako zmore s pomočjo vgrajenih tipal prilagajati količino in intenzivnost vpihovanja zraka glede na intenzivnost in kot sončnih žarkov, vlažnost zraka (ki ga zmore osušiti) ter tudi glede na kvaliteto zraka in neprijetne vonjave. Seveda zmore samodejno zapreti dotok zunanjega zraka (recirkulacija), če je kvaliteta slednjega vprašljiva ( v predoru). Na temperaturno udobje pa je mogoče vplivati tudi z vgradnjo dodatnega grelca, ki poskrbi (s časovno nastavitvijo ali daljinskim vklopom), da je notranjost prijetno topla tudi po ledeno mrzli noči. S tem vam najboljša mobilna pisarna omogoči udoben in učinkovit začetek delovnega dne.

Ni idealnega delovnega mesta brez prave osvetlitve. Ta je v mobilni pisarni še toliko pomembnejša, saj se pot mnogokrat začne in konča v temi ali mraku. Poleg klasičnih bralnih luči spredaj in zadaj je mogoče tam dobiti tudi drugačno svetlobo. Seveda je dnevna svetloba še kako pomembna za prijetno delovno počutje, zato naj poslovnež v svoji mobilni pisarni ne pozabi na panoramsko strešno okno. Z njegovo pomočjo je mogoče v notranjosti avtomobila pričarati občutek odprtosti, prostornosti. Hkrati takšno sodobno okno odbija večino neprijetnega sevanja sončne svetlobe, mogoče pa ga je tudi zatemniti.

Prijetna glasba za ozadje in spremljanje televizijskih novic v pisarni? Tudi v avtomobilu, vsekakor! V vrhunskih mobilnih pisarnah lahko na vgrajeni trdi disk posnamete svojo priljubljeno glasbo in jo predvajate, lahko uporabite DVD-pogon, USB-vmesnik za posnetke s ključka ali pa preprostejši AUX-vhod. Ali pa svoj pametni telefon preprosto povežete z »infotainment« sistemom prek sistema SmartLink in predvajate svoje naložene posnetke. Ampak to seveda še ni vse – najboljši ponujajo tudi TV-vmesnik, po katerem lahko spremljate TV-oddajo ali priljubljen film.

Tako se denimo v Škodinem Superbu poslovnež lahko odloča med poslušanjem klasičnega ali digitalnega radia prek kakovostnega sistema Canton, ki ponuja do 12 zvočnikov in celo do 610 vatov izhodne moči, omisli pa si lahko celo TV-sprejemnik (pri »infotainment« sistemu Columbus) in tako spremlja želeno TV-oddajo ali film na osempalčnem barvnem zaslonu.

Vsak pisarniški delovni prostor ima nek minimum. Če naj da krila poslovneževim načrtom, mora biti čim bolj velikodušno odmerjen. Zato mora tudi mobilna pisarna razvajati s prostornostjo, še posebej na zadnji klopi. Na kratko: vozilo mora biti prilagojeno potrebam zadnjega desnega sedeža. To pomeni, da si lahko potnik zadaj desno sam električno nastavlja tudi položaj prednjega sedeža in tako pridobi prostor za noge. Mogoče pa je izbrati tudi preprostejšo različico in zložiti naslon sovoznikovega sedeža. Noge so tako lahko tudi povsem iztegnjene. Škoda je tu velikodušna. Tako Octavia kot Superb sta rekorderja v prostornosti na zadnji klopi (rekordnih 157 mm za noge pri Superbu, ki ponuja še dober meter v višino, Octavia le dva cm manj). V Superbu lahko potnik zadaj desno sam električno nastavlja tudi položaj prednjega sedeža z dvojnimi stikali na njegovem naslonu. Kdor bi rad noge povsem iztegnil, pa lahko tako v Superbu kot Octavii zloži naslon sovoznikovega sedeža.

Telefonska govorilnica

Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo je nevarna. Pika. Raziskave celo kažejo, da je voziti in telefonirati hkrati enako, kot bi imeli v krvi 0,8 promila alkohola. In kako trezen voznik oziroma voznica ste vi?

4-krat večja je možnost, da boste imeli prometno nesrečo, če med vožnjo uporabljate mobilni telefon. Telefonski pogovor namreč odvrne voznikovo pozornost od dogajanja v prometu. Že pogovor s sopotnikom preusmeri nekaj pozornosti s ceste. Koliko, je odvisno od stopnje emocij med pogovorom. Klepet po telefonu zahteva še več vaše pozornosti, medtem ko ima klicanje (začetek pogovora) kar dvojni učinek: zmanjša pozornost na dogajanje na cesti in spremeni način vožnje. Ne vozimo z obema rokama, podaljša pa se tudi reakcijski čas.

Pisanje sporočil je najnevarnejše, ker ne zmanjša le pozornosti in s tem vpliva na poznejšo zaznavo nevarnosti na cestišču, ampak zmanjša tudi vozne sposobnosti, saj je z eno roko v kritičnih situacijah pač težje odreagirati. Povečana mentalna obremenitev med pisanjem, držanje telefona v eni roki in odvračanje pozornosti od vozišča zaradi pogleda na zaslon zmanjšajo reakcijski čas za 35 odstotkov!

 

Kaj pravi zakonodaja?

Zakon o pravilih cestnega prometa v prvem odstavku 35. člena prepoveduje uporabo opreme ali naprav na način, ki zmanjšuje voznikovo slušno oziroma vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ter pri tem našteva maske, slušalke in telefon. Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z zgoraj omenjenim členom oziroma uporablja mobilni telefon med vožnjo.

Uporaba naprav za prostoročno telefoniranje je med vožnjo dovoljena le, če te ne zmanjšujejo zmožnosti obvladovanja vozila ali slušnega zaznavanja voznika. To pomeni, da voznik med vožnjo ne uporablja telefonskega aparata, temveč le ustrezno napravo. Ponovno pa velja dodati, da tudi prostoročno telefoniranje vpliva na voznikovo pozornost in obvladovanje vozila. Najbolj varno je, da v primeru nujnega klica ustavimo na postajališču in ugasnemo vozilo.

 

Večina evropskih držav sicer dovoljuje telefoniranje med vožnjo. Portugalska med vožnjo prepoveduje tako običajno kot prostoročno telefoniranje. V Združenih državah je telefoniranje (običajno, ne prostoročno) prepovedano le v 12 zveznih državah. V 36 državah ne smejo telefonirati vozniki začetniki, v 19 pa imajo prepoved vozniki šolskih avtobusov (ampak le, ko si ti polni otrok).

Le 33,3 % vseh telefonskih pogovorov za volanom je opravljenih prostoročno. A pozor: tudi prostoročno telefoniranje zmanjša voznikovo pozornost, pa naj gre za uporabo funkcije hitrega klicanja ali aktivacijo naprave s pomočjo glasu.

Telefoniranje prostoročno ali z mobilnikom v roki – oboje bolj vpliva na vožnjo kot pogovor s sopotnikom ali poslušanje radia. Za nameček telefonski pogovor praviloma traja dlje.

 

Kako telefonirati po zakonu (a ne pozabite na zdravo pamet)?

Serijsko vgrajena podpora prostoročnemu telefoniranju

Vsekakor najboljša izbira. Serijsko vgrajena podpora je brezšivno povezana z avdiosistemom vozila, kar postreže z najboljšim zvokom. Obenem ima tudi vgrajen mikrofon (ali več njih) za najboljšo kakovost odhodnega zvoka. Z vašim mobilnikom se poveže žično ali po Bluetoothu, upravljati pa ga je mogoče prek ustreznega zaslona v sredinski konzoli vozila, v nekaterih primerih tudi prek kontrol na volanu. Novejši sistemi podpirajo CarPlay (http://www.apple.com/ios/carplay/) in Android Auto (https://www.android.com/auto/) za popolno podporo vašega pametnega mobilnika.

  • brezšivna integracija
  • ne skazi videza notranjosti vozila
  • odličen zvok
  • boljše upravljanje telefona
  • v primeru podpore CarPlay/Android Auto popolna integracija telefona

Na trgu je veliko alternativnih radiosistemov z odlično podporo za mobilnike. Ne le da je tak sistem povezan z zvočniki v vozilu, tudi mikrofon se praviloma postavi blizu vaši glavi, da vas bo sogovornik kar se da dobro slišal. Boljši radii podpirajo CarPlay za popolno integracijo iPhona in Android Auto za lastnike mobilnika s sistemom Android.

  • brezšivna integracija
  • ne skazi videza notranjosti vozila
  • odličen zvok
  • boljše upravljanje telefona
  • CarPlay/Android Auto sta razmeroma nova in zato je to za večino primerov edini način podpore
  • cena
  • kontrole na volanu niso tako lepo integrirane kot pri serijski podpori

Tovrstni zvočniki so najboljša izbira, če vas serijsko vgrajena podpora ali vgradnja novega radia iz kakršnega koli razloga ne prepričata (cena, modifikacije v vozilu itd.). Taki zvočniki se lahko bodisi zataknejo za senčnik, vtaknejo v AC-polnilnik ali postavijo kamor koli na vidno mesto v vozilu. Zvok je boljši, kot če le vklopite prostoročni način na telefonu, pa tudi mikrofon je, vsaj pri zvočniku na senčniku, bliže vaši glavi. Je pa res, da integracija teh zvočnikov ni tako lepa kot originalna oziroma kot alternativni radio.

  • cena
  • razmeroma dober zvok
  • skazijo videz notranjosti vozila
  • potrebno polnjenje baterije zvočnika

Bluetooth slušalke

Druga najcenejša izbira. Prednost slušalk pred Bluetooth zvočniki je še boljši zvok, saj imate slušalko v ušesu, mikrofon pa je tudi zelo blizu vašim glasilkam. Zoprno je le to, da morate imeti slušalko bodisi ves čas na ušesu oziroma jo morate pred pogovorom natikati nanj. Nekatere operacije sicer lahko opravljate na njej, a v praksi je še vseeno prepogosto treba poseči po telefonu. Zanj je priporočljivo dokupiti tudi stojalo, sicer ga morate med vožnjo prijeti in ga upravljati, kar zopet ni preveč varno.

  • cena
  • dober zvok
  • potrebno polnjenje baterije slušalke
  • nošenje/natikanje na uho
  • za upravljanje je pogosto treba seči po telefonu

Stojalo

Najcenejša »varna« uporaba telefona v vozilu je, da dokupite le nosilec zanj in po sprejemu klica vklopite glasnejši zvočnik. Vendar pa ta ni tako glasen kot druge opcije, v vozilih s slabšo zvočno izolacijo pa boste imeli s sogovornikom kar nemalo težav – slabše ga boste slišali in obratno. Še vedno lahko v telefon vtaknete žične slušalke, ki ste jih dobili v paketu s telefonom, le rok si ne zavozlajte, sicer bo hudo.

  • najcenejša izbira
  • zvok
  • upravljanje na telefonu

Služba v avtu

Znati mora z avtomobilom in z ljudmi – z ljudmi še posebej. Jih prebrati, prav vprašati, poslušati, jim svetovati. Mladim in starim, podnevi in ponoči, v takem in drugačnem stanju zavesti. Stranka je pač stranka in od njega mnogi pričakujejo, da je več kot le voznik, ki jih pripelje do cilja. On je Marko Veljkovič, taksist.

Taksisti ste kot frizerji: s stranko – vsaj z redno stranko ali na daljših vožnjah – lahko razvijete zelo zaupen odnos.

Različno je. Nekatere pelješ pet kilometrov in ti povedo take reči, ki jih jaz ne bi nikomur. Odvisno je od tega, kako se s stranko ujameš. To začutiš.

Vedeti moraš, kdaj se pogovarjati in kdaj ne. Pri nekaterih prav čutiš, da je bolje, da si tiho. Pri frizerju je drugače. Stranka sedi na stolu dve uri in je treba zapolniti ta čas. Jaz pa včasih vozim le dve ulici, včasih pa dve uri. Pri daljših relacijah je običajno bolje, če se pogovarjaš.

Nekoč so na primer na avtobusni postaji pozabili nekaj ljudi in sem jih peljal do Celja. Med njimi je bila gospa, ki je bila zaradi tega besna. Takrat sem čutil, da moram čim več spraševati, ker bo tako gospa odgovarjala in bo pozabila na živčnost in jezo.

Je pa tako, da v avtu vsak kaj pove in po nekaj vprašanjih že vidiš, kaj koga zanima.

O čem se sicer največkrat pogovarjate v avtu?

Najbolje je začeti z vremenom, ker vsak lahko pove kaj svojega. Včasih je tema tudi promet, če na primer kak kolesar prileti pred avto. Potem pa že vidiš, kaj stranko zanima in če je pogovor sploh zaželen. Včasih se pogovarjajo, včasih ne.

Pravijo, da je vožnja avtomobila rutinska in da o njej ni treba ravno razmišljati. Odnosi z ljudmi pa so verjetno vse prej kot rutinski?

" Vedno te kaj preseneti. Zgodi se, da se s kom pogovarjaš med vožnjo, na cilju ugasneš taksimeter, potem pa se še deset minut pogovarjaš. Ampak to je nerodno. Ne moreš se pogovarjati, če je delo. "

Ja, ko stranka vstopi, jo pozdraviš in potem že iz njenega načina pozdrava razbereš, kako se je treba obnašati. Vidiš, ali je bolje, da si tiho, da se šališ ali pa kaj resnega pogovarjaš. Razlika je tudi, če voziš ljudi, ki se jim mudi v službo ali pa so na poslovni vožnji. Bolj potrpežljiv moraš biti s starejšimi ljudmi, ki jih vozimo v zdravstvene domove. Pri pijanem pa je tako, da ga vidiš in moraš hitro oceniti, ali ga boš sploh peljal. Veste, tak se ti usede v avto in ti mimogrede postreže z vso vsebino večera. Potem lahko samo še končaš delo.

Pa tudi nevarno je. Ko sem vozil ponoči, sem se zaklenil in postavil tako, da sem lahko stranko videl. Nekoč pa me je ustavil eden, potem pa je izza vogala skočil drugi in se usedel za mano. »Mama me bo ubila, ko me bo videla, kakšen sem,« je rekel. Takrat sem ga pogledal in videl, da je ves krvav. Hotel je nekam v Sneberje, ampak sem ga odpeljal naravnost na urgenco. Iskala sta še drobiž. »Samo pojdita in naj poskrbijo zanj,« sem jima rekel. Nekje se je verjetno stepel ali pa dobil kakšne batine in to težko vidiš, ker moraš biti pozoren na kup reči. Stranka se na hitro usede, ti pa si pozoren, da pravilno pripelješ, parkiraš, pozoren si, od kod bo kdo prišel, in če je kdo v mrtvem kotu, ga niti ne vidiš.

Foto: Nejc Lasič

 

Raje delate podnevi ali ponoči?

Raje podnevi. Če delaš ponoči, si proti jutru že utrujen in zaspan. Dokler voziš stranke, še gre in si zlahka buden. Ko pa se vračaš in je za tabo kakšna dolga pot, si sam v avtu in takrat pride čas, ko te lahko začne zmanjkovati. Poznati moraš sebe, da veš, koliko spanja rabiš, da nisi zaspan.

Pa je razlika med delom podnevi in ponoči?

O, je razlika. Podnevi se dogaja to, kar vidite. Ponoči pa je odvisno od dnevov. Največ se dogaja ob sredah, petkih in med vikendi, sicer pa je Ljubljana ponoči bolj prazna. Do 22. ali 23. ure so ljudje v gostinskih lokalih, potem pa jih je treba peljati domov. In kakšnega turista je treba kam peljati. To je ponoči vse.

Kaj je najtežje pri vašem poklicu?

Najtežje je, če se nabere več stvari naenkrat. Majhne probleme rešuješ sproti in gre. Če pa so čudne prometne razmere, stranke tečne in se k temu doda še kaj, pa je težje. Če imaš še lastne težave, je težko delati. Bistveno je, da si spočit in zdrav. Tudi dobra forma je nujna, da zdržiš.

Je pa tako, da lahko nekaj pokažeš, le če sam to poznaš. Če tega ne poznaš, pa je že težko najti, kaj šele svetovati.

Vedno te kaj preseneti. Zgodi se, da se s kom pogovarjaš med vožnjo, na cilju ugasneš taksimeter, potem pa se še deset minut pogovarjaš. Ampak to je nerodno. Ne moreš se pogovarjati, če je delo.

Kakšne pa so najhujše stranke?

Tako je kot povsod! Nikjer ni samo lepo ali pa samo slabo. Če ne bi bilo slabih izkušenj, ne bi mogli vedeti, kako so dobre res dobre.

Včasih se ti zdi neumno, če nekoga pelješ in na koncu reče, da gre po denar, potem pa ga ni. Lahko bi rekel, da nima denarja, in bi ga peljal tudi za manj oziroma bi založil zanj. Zavedam se, da se kdaj zgodi, da nimaš denarja. Včasih pa kdo reče, da ima le pet evrov, in potem ga zapeljem še petsto metrov, če mu je samo toliko zmanjkalo. So pa tudi taki, ki želijo plačati kasneje, in je to potem zame dvojni strošek za vožnjo, če jih moram še iskati.

Druga težava pa so pijani. Najhuje je bilo, ko sem šel po stranko, ta pa se je nato drla name. Naslednja stranka me je prav vprašala, če je z mano kaj narobe. Po tem dogodku sem potreboval kakšni dve uri, da sem se umiril in bil potem zopet pripravljen za vožnjo. Od takrat sem se nekaj časa izogibal tehno partijem.

Foto: Nejc Lasič

Predvidevam, da radi delate z ljudmi …

" Nekateri ljudje so kot sonček in te napolnijo, drugi pa te pomalicajo in si potem brez vsake energije. "

Nekateri ljudje ti ustrezajo, drugi ne. Če kdo preveč tarna, to vpliva tudi nate, da si potem negativno naravnan, slabo delaš in se moraš najprej sestaviti. Podobno je tudi s poročili. Po dobrih novicah se počutiš bolje, če pa so slabe, te potegnejo v drugo smer. Nekateri ljudje so kot sonček in te napolnijo, drugi pa te pomalicajo in si potem brez vsake energije.

Vedno me je zanimalo, ali imate taksisti raje, da stranke sedijo na sovoznikovem sedežu ali zadaj.

Tujci in damice običajno sedijo zadaj, kakšni pa tudi raje sedijo spredaj. Meni je bolje, da sedijo spredaj. Bolje vidiš stranko in lažje se pogovarjaš. Kakšna dekleta se usedejo čisto za hrbet in sploh ne veš, da jih pelješ. Stare so okoli 15, 16 let, polne so strahov, bojijo se taksistov in to razumem. Je pa vseeno nelagodno – sploh ponoči –, če se kdo usede tik za tabo in ne vidiš, kaj počne. Ob tem nimaš ravno dobrega občutka. Marsikaj se ti lahko zgodi.

Ljudje se vozimo vse življenje. Marsikaj se lahko zgodi med vožnjo: romantika, prepiri, drame. Ste bili priča čemu na tej poti od rojstva do smrti?

Rodila pri meni ni nobena, le eno nosečnico in njenega partnerja sem peljal v porodnišnico. Oba sta bila prestrašena in sem ju tolažil, da to ni nič čudnega, da smo vsi prišli po tej poti. Zdaj grejo v dveh kosih tja, nazaj bodo šli v treh.

Kakšnih strašnih prepirov nisem doživel. Kaka ženska naroči taksi in gre, on sitnari in potem odpelješ.

Nekoč me je okoli dveh zjutraj stranka klicala, če odpeljem domov njenega psa. Ponudil sem ji, da peljem tudi njo, a ni hotela. No, psa potem nisem peljal. Ob dveh naj bi šel nekam v Šentvid in potem s psom iskal pravo hišo, hodil, na koncu pa bi me še kak strankin tip preganjal!

Ste spoznali veliko zanimivih ljudi?

Spoznaš marsikoga in ljudje povedo marsikaj, vendar pa ima vsak svoje življenje, in tudi če ti je kdo zanimiv, ga potem ne moreš klicariti. Ti si voznik in ne moreš nadlegovati ljudi.

Foto: Nejc Lasič

Kaj pa luna? Res vpliva na ljudi in na njihovo ravnanje v prometu?

Ja, kak dan ob polni luni se ljudje čudno vedejo. Tudi pri sebi sem opazil, da kdaj ob polni luni čudno vozim. Sestrična, ki dela na urgenci, tudi kdaj reče: »Spet je polna luna, spet je bilo polno.« Tudi moja je šla tik pred polno luno v porodnišnico. Obstaja celo diplomska naloga o vplivu polne lune na nosečnice. To ni tako čudno, če vemo, da luna vpliva na plimo in oseko. Če je v našem telesu 75 odstotkov vode, potem to tudi vpliva na nas. Je pa tako, da se mora ujeti več dejavnikov, da se pozna vpliv.

Kroži med taksisti kakšna zanimiva anekdota?

Pri taksistih je tako, da se z nekaterimi pogovarjaš, z drugimi pa ne. Meni se ne da izgubljati časa z nekom, ki govori traparije ali laže. Nekateri so taki, da se ves čas hvalijo. Na začetku takemu verjameš, potem pa od koga slišiš kaj drugega in počasi že razviješ občutek, da oceniš, kaj je res in kaj ni.

Kakšne pa imate izkušnje s turisti?

" Rodila pri meni ni nobena, le eno nosečnico in njenega partnerja sem peljal v porodnišnico. Oba sta bila prestrašena in sem ju tolažil, da smo vsi prišli po tej poti. Zdaj grejo v dveh kosih tja, nazaj bodo šli v treh. "

Vse sorte, ampak so pa zanimivi. Turisti po Ljubljani najraje hodijo peš, ker so kratke razdalje. Včasih pa to tudi ni možno. Nekoč sem peljal Indijca z ženo in otrokom od hotela do železniške postaje. Ker je imel le en nahrbtnik, sem ga vprašal, kam gre. Želel je na Bled, in to z vlakom. No, povedal sem mu, da bo hodil malo dlje – do Jesenic, nato nazaj in do Bleda. Ponudil sem mu vožnjo do Blejskega gradu, mu predlagal sprehod okoli jezera, potem pa še vožnjo nazaj. Povedal sem ceno, malo je razmislil in se strinjal. Peljal sem jih naravnost na grad. Ko so videli razgled, so bili navdušeni. V štirih urah smo bili nazaj, peš pa bi rabili malce več. In otrok je bil star okoli pet let – vprašanje, koliko časa bi ta hodil.

Kako ste sploh začeli s tem poklicem?

Saj veste, kako je. Službe ni lahko najti. Rekel sem si: »Gremo nekaj delat!« Avto vozim že dolgo časa in je pogoj tudi za druge poklice, pri tem je pač frekvenca sopotnikov malce večja.

Foto: Nejc Lasič

So potrebna kakšna posebna znanja in preverjanja, da postaneš taksist?

Predelati je treba neka skripta o poznavanju mesta, sledi izpit na štirih straneh, nato pa na vožnjo pelješ še gospoda iz izpitne komisije, da te malo preveri. Dvakrat te vpraša, če si zdrav, in potem opazuje, kako se vedeš kot voznik. Čisto vsakega ravno ne spustijo v taksi. Če so kandidati preveč živčni, potem to ni ravno poklic zanje. Če je ob takem taksistu še stranka malo bolj »hitra«, lahko pride do konfliktov. V avtu res srečamo vse sorte ljudi: od tega, da ljudi vozimo k zdravniku, do kakšnih pijanih zvečer domov.

Vas je kak dogodek v avtu posebej presenetil?

Najbolj me je presenetil mlad fant, ki mi je rekel: »Ti si stric, ki me je zašpecal fotru! Prišel sem prodat petsto mark, pa si me zašpecal.« Izkazalo se je, da je pri kakšnih desetih letih prišel v menjalnico, v kateri sem takrat delal. Otroci so nosili po eno ali dve marki in to sem jim zamenjal. Petsto mark je bilo preveč in sem povedal očetu. No, po 17 letih pa se me je ta fant spomnil.