{{alert.message}}
  • 10. 6. 2019
  • simplyClever
  • Modeli

Kam greste letos na dopust? Na plažo, kamor hodite že deset let, ali boste poskusili kaj novega? Si sploh drznete?

Preberite članek

  • 10. 6. 2019
  • simplyClever
  • Modeli

Kam greste letos na dopust? Na plažo, kamor hodite že deset let, ali boste poskusili kaj novega? Si sploh drznete?

V trgovini hrepeneče pogledujete proti obleki, kakršne sicer nikoli ne nosite, in se sprašujete, ali bi jo sploh znali nositi? In v restavraciji vedno naročite že znano jed? Ali pa kdaj poskusite tudi kaj na videz drugačnega, nenavadnega? Koliko drznih izzivov ste že sprejeli v življenju, koliko novih začetkov ustvarili in kako pripravljeni ste na nove stvari in ljudi dandanes?

Je res vedno pravi čas za nekaj novega?

Kakor za koga. Vsi potrebujemo občutek varnosti in stabilnosti, a smo si pri poseganju v neznano vendarle precej različni. Nekateri se počutijo varne tudi v negotovih situacijah, druge spravi v stisko že rutina. Mag. Tanja Sakelšek, psihologinja in vodja razvoja kadrov, Resalta, poudarja: »Okvire, znotraj katerih se počutimo varne, določajo različni ‘krivci’. Amigdala v naših možganih je različno občutljiva za stres, ki ga denimo predstavljajo neznane situacije. Poleg tega pa občutek varnosti in nevarnosti močno definirajo tudi osebnostne lastnosti, ki so kombinacija genetike in okolja, v katerem odraščamo in živimo.«

Vsakršen odziv je povsem normalen, pravijo strokovnjaki, in je neločljivo povezan z našo cono udobja. Navsezadnje tudi vsak otrok, ki se uči hoditi, to stori na svoj način. Negotovo se spusti opore in poskusi srečo ali pa se ne spusti, dokler ni povsem prepričan, da ne bo padel. Vsi pa imajo le en cilj: poskusiti nekaj novega, spoznati nov svet, iz nove perspektive.

Scala

Onkraj meja znanega

Podobno tudi vsakdanje in celo življenjske odločitve sprejemamo zelo različno. Darko Klemen, energični zmagovalec tekmovanja Masterchef 2016, pravi, da nikoli ne razmišlja predolgo: »Odločim se hitro, z izzivi, ki nastanejo, pa se spopadam sproti. Če bi preveč razmišljal, bi že med tem izgubil preveč energije, ki jo lahko zdaj porabim za preskakovanje ovir. Če bi preveč razmišljal, bi stagniral.«
Za številne je tak način preprosto preveč stresen. »Vsekakor pa velja: bolj kot smo izpostavljeni neprevidljivim, nenadzorovanim situacijam, bolj ‘odporni’ postanemo nanje in manj stresa nam povzročajo. Tega se lahko naučimo,« opozarja mag. Sakelškova.

Splača se torej izpostavljati najrazličnejšim izzivom, ki so za nas še v okvirih sprejemljivega, pa tudi če se nam zdijo banalni. Tudi tako, da greste v službo po novi, neznani poti, se gradi »kondicija« za soočanje z negotovim, za pripravljenost sprejemanja novih izkušenj in preizkušenj tudi takrat, ko možnosti umika preprosto ni.

Scala

Če smo pripravljeni pokukati onkraj meja našega sveta, se lahko prepričamo, da tisto »tam zunaj« ni za nas ali pa spoznamo, da morda nič ni tako strašljivo, kot se zdi na prvi pogled.

Seveda bodo nekateri še vedno samozavestno nosili rumene hlače, medtem ko bodo druge spravile v zadrego. In nekateri bodo samozavestno zagrizli v pražene kobilice, meja drugih pa bo le nekoliko drugačna nedeljska juha. Popotovanje s šotorom je lahko za nekoga avantura življenja, za drugega pa en sam stres in mučenje. A to še ne pomeni, da izzivi niso za vse, tudi za tiste, ki se novosti bojijo. Prav zato je ključno, da si »spopad z izzivom« razdelimo na etape. »Takšna razdelitev je posebno pomembna, ko se nove izkušnje bojimo,« poudari mag. Sakelškova. »Če se želite soočiti s svojim strahom pred dvigali, ker vas to v življenju omejuje, pač ne boste lepega dne zlahka stopili v dvigalo in se odpeljali v deseto nadstropje. To vam bo uspelo, če boste najprej stali pred njim, si ga ogledovali, nato stopili v stoječe dvigalo in se prepričali, da se v njem ne boste zadušili. Potem vam bo morda že uspelo potovati v naslednje nadstropje.« Podobno je pri drugih odločitvah.

Naj se vam odvali skala od srca: drznite si na glas spregovoriti o tem, kar si potihem želite, a si ne upate. Kliknite tukaj in nam zaupajte nam, kateri izzivi vas mikajo pa zanje (še) nimate poguma, priložnosti, denarja …?

Izziv lahko postane priložnost

Z izzivi se najlažje soočamo, ko si jih postavimo sami. Pogosto pa nas splet okoliščin potisne v situacije, ki jih nismo želeli, kaj šele pričakovali. Te zarežejo v našo realnost in zahtevajo takojšen odziv. »Dobro je vedeti, da imamo praviloma tri možnosti: prilagoditi sebe okolju, prilagoditi okolje sebi ali zapustiti okolje,« poudari mag. Sakelškova.

Tanja Cerkvenik je imela le dve – prilagoditi sebe ali okolje. Meje njenega sveta so se pred 16 leti v enem samem trenutku neznosno zožale. Iz športno aktivne, energije polne ženske je po padcu postala paraplegik. Še vedno ji odzvanjajo besede njenega očeta: »Če se je že kateri od vas (treh sester, op. a.) moralo zgoditi, je najbolje, da se je tebi. Ti boš to prenesla.« Tanja, ki je zdaj vsak teden petkrat v fitnesu in prevozi 100 kilometrov na kolesu, se vsaj prva leta ni počutila tako, kot je napovedal oče. A z izzivi v glavi je kot mama malčice morala hitro opraviti: »Tako sem bila zaposlena z urejanjem novega stanovanja in s privajanjem na samostojno življenje, da nisem imela niti časa za jamranje,« se spominja. Imela pa je veliko podpore in spodbude iz okolice. Ta je približno tako pomembna, kot je lahko za samozavest škodljivo neprestano pobijanje duha.

Dobri dve leti po nesreči je Tanja opravila enega svojih najpomembnejših klicev: »Poklicala sem svojo bivšo trenerko in ji napovedala, da želim na paraolimpijske igre v Peking. Vedela sem, da me bo prav gibanje, ki mi je bilo na silo (začasno) odvzeto, ozdravilo telesno in psihično.« Po dveh letih treninga je v metu kopja dosegla izjemno peto mesto, štiri leta kasneje v Londonu pa še sedmo! »Če ne bi bila paraplegik, se ne bi nikoli v življenju udeležila paraolimpijskih iger in ne bi šla na svetovno prvenstvo na Novo Zelandijo. Nikoli ne bi poskusila potapljanja v organizaciji IAHD Adriatic, ki spodbuja potapljanje oseb s poškodbo hrbtenjače. Ne bi bila ambasadorka dobrodelnega teka Wings for life in nikoli verjetno ne bi spoznala čudovitih ljudi, ki jih spoznavam zdaj,« pravi Tanja.

Vsak ima v življenju vsaj eno omejitev: strah, bolezen, pomanjkanje volje in motivacije … Ampak vedno je na voljo več možnosti kot omejitev. Kot pravi Tanja: »Sekiranje na zalogo nima smisla. Seveda bi takoj zamenjala voziček za delujoče noge, ampak zakaj bi si oteževala življenje z mislimi, s katerimi ne bom nič spremenila? Raje se osredotočim na tiste, na katere imam vpliv.«

Scala

Reprogramiranje misli

Strokovnjaki so si edini, da ima vsak moč spremeniti tok svojih misli in s tem slediti ciljem, ki si jih zastavi. Da bi začele domine sprememb padati, je treba sprožiti samo prvo. Morda je to najtežje, se pa obrestuje. Seveda kakšna domina ne pade na pravo mesto, ampak stranpoti so del vsake, tudi rutinske poti. In ni treba, da se raziskovanje novega, drugačnega začne z velikimi dejanji. »Smiselno se je izpostaviti toliko, kolikor smo trenutno sposobni,« poudari mag. Sakelšek. Če želite v kino pa nimate spremljevalca, pojdite sami. Če ste si vselej želeli teči, začnite s hitro hojo. Z eno samo predrugačeno mislijo, z majhno idejo lahko posežete tja, kamor ste morda kdaj želeli.

Tako je Barbara Meža nekega dne, ko je kuhala za svoja otroka, sprožila prvo misel spremembe. »Če sem za domače sama izdelovala vegeto iz biološko pridelane zelenjave in Sečoveljske soli, zakaj je ne bi še za druge?« si je rekla takrat. Ekonomistka seveda ni skočila na glavo v neznane vode, ampak si je naredila poslovni načrt. Ta je nakazoval, da bi ji lahko uspelo. »Naveličana sem bila rutine. Mož mi je prigovarjal, naj poskusim. Da sicer ne bom nikoli vedela.« Poskusila je in sprva je bilo ogromno garanja: »Veliko sem morala stopati iz svoje cone udobja, ko sem se denimo začela snemati med kuhanjem. Ampak nekako sem splavala.« Danes njena blagovna znamka Barbio’s z Biogetto samo še raste. »Seveda zdaj službo vselej nosim s sabo, ker sem precej bolj osebno vpletena, in včasih je težje, kot bi bilo v redni službi, ampak zdaj imam neprimerno več energije! Izzive si postavljam sama in jih zato lažje izpeljem. Bi pa bilo brez njih kar dolgočasno.«

Scala

Na kateri izziv, ki ste ga premagali, ste najbolj ponosni? Kako ste ga premagali? Vam je kdo pri tem pomagal? Morda boste s svojo zgodbo vi pomagali drugim! Kliknite tukaj in nam zaupajte svoj naj izziv!

Kaj če mi ne uspe?

»Okolje si razlagamo na način, ki sodi v naše predpostavke. Če želimo zamenjati službo in si že vnaprej rečemo, da ne zmoremo, bomo tudi pri manjših izzivih vse bolj negotovi, hkrati pa utrjujemo ta, pogosto napačna prepričanja. To je tudi razlog, zakaj smo v povprečju bolj pripravljeni na izzive v mladosti, ko so vzorci mišljenja še manj ustaljeni, manj utrjeni. Zato je bistveno, da že otroke in mlade postavljamo pred preizkušnje,« pravi mag. Sakleškova.

Če ne poskusite, se lahko občutki neuspeha še poglabljajo. Če začnete korakati zmerno, pa se ob drobnih uspehih krepi samozavest za spopadanje z izzivi ob neuspehu. Primož Roglič se je pred kolesarsko kariero kot smučarski skakalec soočal s poškodbami in pomanjkanjem motivacije. Star je bil 22 let. Prodal je motor in si kupil kolo, ne da bi zares vedel, koliko dela, učenja in raznovrstnih padcev ga še čaka. Ampak »na stvari, iz katerih se kaj naučim, nikoli ne gledam kot na razočaranja oziroma jih ne začutim na tak način. Rezultati so samo šola,« pravi Rogla.

Roglic

Verjeti v svojo odločitev

Čeprav za spremembe potrebujemo nekaj energije in volje, so te praviloma navdihujoče. Primož Roglič pred semimi leti kolesa še imel ni, pred kratkim pa je dosegel izjemno 3. mesto na kolesarski dirki po Italiji. Ko se je odločil za nov začetek, je upal, vztrajal in premagoval vse, kar mu je prineslo pod kolesa. »Včasih se vprašaš, kaj mi je bilo tega treba, na koncu pa smo vsi veseli, ko se vse poklopi,« je danes najboljši slovenski kolesar vseh časov povedal v intervjuju za Simply Clever.

Po drugi strani je Darko Klemen – kljub temu, da se je v njegovem otroštvu po soseski govorilo, da »iz tega pubeca pa ne bo nič prida« – danes zelo iskan mojster kuhanja. Če mu izzivov ne postavlja okolica, si jih postavi sam in »rinem tako dolgo, da uspe«. Ima svoj piknik prostor Francijev vrt (poimenovan po očetu) in restavracijo Pri Marički (poimenovana po mami). Ampak ko nekaj doseže, ima v načrtu že naslednji izziv: »Seveda mi kdaj zmanjka volje, a se hitro poberem. Življenje brez izzivov je zame pač pusto.«

Potop v globino, k sebi

»Nekega dne sem stala na mostu, moje življenje je bilo v popolnem razsulu. Za sabo sem imela težko življenje in želela sem ga zaključiti,« je na javnem dogodku pred kratkim povedala najboljša slovenska potapljačica na vdih, svetovna rekorderka Alenka Artnik. Stara je bila 30 let, nezadovoljna z življenjem, obremenjenim z očetovim alkoholizmom, bratovo zasvojenostjo z drogami in mamino boleznijo. Vsi trije so umrli, s sestro Tjašo sta ostali sami. Ampak verjela je, da je lahko bolje. Takrat se je – sicer športnica od malega – na Visu dokončno prepustila vodi. Potopila se je na vdih in spoznala, da mora slediti svoji želji po potapljanju. Sčasoma je pustila službo in v vodi vse bolj utapljala slabe izkušnje preteklosti. Več kot uspešno.

Drži, udobje in varnost rutine in znanega večino časa prija. In to tudi vsi potrebujemo. Toda tiste res dobre stvari, ki jih pomnimo za vedno, se praviloma ne zgodijo v coni udobja, ampak onkraj nje. Le če se prepustite svoji radovednosti in pogledate v neznano, boste izvedeli, kaj je na drugi strani. Ste za?

Scala

Pravijo, da je nova Škoda Scala (več tukaj) prava za nove izzive. Ne verjemite na besedo! Sprejmite izziv in jo preizkusite sami! Testno vožnjo s takojšnjo potrditvijo željenega termina lahko rezervirate tukaj in si v trenutku popestrite življenje z novim avtom. Morda le za kratek čas, morda pa vas na testu prepriča in bo postal vaš sopotnik skozi življenje in vse izzive, ki jih življenje prinaša s seboj!