Raziščite ŠKODA svet

Avto za vse potrebe
ŠKODA OCTAVIA

Najbolj priljubljen model ŠKODA je na voljo v več kot 80 kombinacijah oblike, opreme, motorjev in pogonskega goriva.

Spoznajte jo
{{alert.message}}
  • 26. 5. 2018
  • simplyClever
  • Modeli

Najmočnejša in najbolj dinamična Octavia ima motor s 180 kilovati (245 KM), kar je 11 kW (15 KM) več od prej najmočnejše RS različice, RS 230. Močan motor in inovativna tehnologija podvozja, vključno z računalniško nadzorovano zaporo diferenciala VAQ, ponujajo izjemno vozniško izkušnjo.

Preberite članek

To je Mrs. Kodiaq!

  • 16. 3. 2018
  • simplyClever
  • Dizajn
  • Družina
  • Modeli
  • ŠKODA

Vstane, ko drugi še spijo. Vdihne, pograbi torbo, čaka jo fitnes. Stopi skozi vrata in se zateče v svojo mobilno garsonjero. Sedež iz belega usnja jo zagreje v hladnem jutru, na ekranu izbere postajo z glasbo, v priročen predalček odloži jutranjo kavo. Njen dan s Kodiaqom se lahko začne. Spoznajte jo: spreobrnjeno navdušenko nad Škodami in aktivno žensko, ki ji druženje s Kodiaqom dopolnjuje življenje tako, da ima na Instagramu ob svojem profilu še enega, na katerem ne nosi priimka, ki ga deli z možem in sinom, ampak je prevzela priimek svoje tretje moške ljubezni. Spoznajte Simono Vrečar – Mrs. Kodiaq.

Spreobrnjena dvomljivka

Še pred dobrim letom nihče ni niti slutil, da bi se lahko pri Vrečarjevih zgodil tako dramatičen preobrat. »Simona je bila glede Škod večna trdovratna dvomljivka,« pravi njen mož Jak. »Mene so Škodini modeli navduševali že nekaj časa, pri njej pa ni šlo. Tudi ko sem ji na test pripeljal najbolj dovršeno različico Superba, jo je motilo vse, čeprav so bili njeni argumenti res prazni.«

Razumljivo, Simona je bila takrat še pod vtisom znamke, katere modeli so ji vdano služili dolga leta. »Poleg tega pa sem pozabila, kaj pomeni imeti novejši avto,« prizna Simona. »Naposled smo se odločili za zamenjavo in tega sem se lotila v svojem slogu – sistematično in analitično. Natančno sem vedela, kaj želim, in dogovorila sem se za vožnje s tremi testnimi avtomobili. Seveda nobeden od teh ni bil Škoda. Ampak že pri prvem sem ugotovila, da je bilo v Superbu več prostora, v drugem pa sem sedela neprimerljivo manj udobno. Potem je Jak domov drugič pripeljal testno Škodo. Tisti dan, ko sem jo vozila po zavojih proti Grossglocknerju, sem vedela, da bi lahko načrtovano testno vožnjo tretjega avtomobila kar odpovedala. Mehkoba vožnje me je dokončno spreobrnila.«

»Simona je bila glede Škod večna trdovratna dvomljivka,« pravi njen mož Jak. »Mene so Škodini modeli navduševali že nekaj časa, pri njej pa ni šlo. Tudi ko sem ji na test pripeljal najbolj dovršeno različico Superba, jo je motilo vse, čeprav so bili njeni argumenti res prazni.«

Ko je nekaj dni kasneje Škoda naznanila prihod Kodiaqa, je natančna Simona, ki mora avtomobil voziti vsaj nekaj dni, da jo prepriča, povsem na slepo, a prepričana o svoji izbiri, naročila Kodiaqa. Je pač imel vse pluse, ki jih ni našla združenih v nobenem drugem avtomobilu.

Odnos do lepega

»Če smo prejšnji avto zlorabljali na vse mogoče načine, sem se odločila, da Kodiaqa ne bomo. Vsi so dvomili o beli notranjosti, ki sem si jo zaželela, ampak do stvari, ki so lepe ter skrbno in natančno izdelane, pač imaš neki odnos. In prav je tako,« z očitno naklonjenostjo razlaga Simona.

S podobnim konceptom se je pred sedmimi leti odpela s svoje varnostne mreže in skočila v vodo, ki sprva še ni bila povsem kristalno čista. Iz marketinga telekomunikacijskega podjetja je svoje izkušnje in samozavest, ki jo je gradila na mednarodnem odru, prenesla v svoje podjetje. Podjetniške izkušnje njenih staršev in starejših bratov so jo naučile, da nobena stvar sicer ni preprosta, a če delaš dobro, prej ali slej pride rezultat. Prevzela je odgovornost za svoj zaslužek in ustvarila trgovino s kakovostnimi igračami Babadu.

»Ko se nama je pred 12 leti rodil Beno, sem na službenih potovanjih vedno iskala kakovostne igrače, ki so lepe, uporabne, prijazne in prijetne, predvsem pa funkcionalne. In to sem hotela pripeljati tudi v Slovenijo. Kot sem skrbno izbirala za sina, sem pri izbiri stroga tudi zdaj. Vem, da je dobra igrača odlično sredstvo za domišljijo, čustveni in umski razvoj. Verjamem, da je otroku bolje ponuditi manj in tisto res dobro. Kakovostna stvar ti prinese zadovoljstvo, hkrati pa tudi izoblikuje odnos do stvari, ko vidiš, da se je nekdo skrbno potrudil in jo izdelal zate. Podobno kot pri lepem avtomobilu.« Babadu je tako svet, v katerem ima estetika izdelka prednost pred agresivno kampanjo za najnovejši plastični izdelek s televizije.

Simona ima poleg svojega osebnega profila na Instragramu tudi profil Kodiaq with style (@mrs_kodiaq), na katerem objavlja mamljive fotografije z najrazličnejših poti. »Nastal je, ker želim loviti in prikazati lepe trenutke, ki jih vidim na poti s Kodiaqom v naravi ali mestu. Včasih mi je samo svetloba tako lepa, da jo želim ujeti na fotografijo,« pravi Simona.

Bababoss, kot pravijo Simoni, je energična, angažirana sogovornica. A ko govori o Babaduju, se v njej prižge še dodatni ogenj strasti. »Babadu in vse delo, povezano z njim, ter predvsem stik s strankami me neverjetno napolnijo z energijo. V sedmih letih bi stranke, s katerimi se nisem ujela, lahko naštela na prste ene roke. Z ljudmi, s katerimi se sčasoma res dobro spoznamo, se veselimo, ko se jim rodi otrok in utrujeni od porodnega maratona pridejo po zibko, čutimo z njimi, ko malček zboli in potrebuje mehko ninico, navdušeni smo, ko svoje otroke prvič posadijo na poganjalca. Babadu in ljudje, povezani z njim, me noro izpolnjujejo.«

Kjer se končajo strahovi, se začne življenje, pravi indijski modrec Osho. Šele kjer se končajo dvomi o sebi, se lahko začne kakovostno delo. In Simona to zna.

Oaza miru

Za Vrečarje je Kodiaq potovalni avto za vsakodnevne vožnje iz Kamnika v Ljubljano, kjer je doma Babadu, prevoz igrač in dostavo otroške opreme ter sredstvo za neskončne poti te aktivne družine. Prva stvar, ki so jo uvedli ob njegovem prihodu, je bila prepoved drobljenja, polivanja in pacanja. Edini, ki ima dovoljenje za prehranjevanje v avtu, je Beno. Že pol svojega življenja igra hokej in Simona ga vsak dan odpelje na trening iz Kamnika v Kranj in nazaj, v avtu pa nemalokrat jé »kosilo«.

Ko Beno kot kralj sede na zadnji sedež in srka skrbno pripravljen smuti, Simona pa v avto pospravi računalnik in v predalček položi telefon, da se ji napolni baterija, se začne povsem njun, svéti čas. V eni uri vožnje tja in nazaj so telefoni izklopljeni, šum šole in službe pustita za seboj.

Za Vrečarje je Kodiaq potovalni avto za vsakodnevne vožnje iz Kamnika v Ljubljano, kjer je doma Babadu, prevoz igrač in dostavo otroške opreme ter sredstvo za neskončne poti te aktivne družine.

V avtu je nekaj časa tiho, Simona pa Benu pusti čas za predelovanje vsega, kar se mu je zgodilo tisti dan. Čeprav je ta deček zdaj že na poti v odraslost, se v njem še vedno mešata otroška nežnost in nedolžnost, hkrati pa tudi resnost in odgovornost, ki jo je vedno kazal. Potem sam začne pogovor in prisrčna dinamika med zgovornežem in ljubečo mamo se začne. »V avtu se pogovoriva o stvarem, o katerih se sicer morda ne bi imela priložnosti pogovoriti. V tem času najinemu odnosu dodava še en košček razumevanja, ljubezni in sprejemanja,« pravi Simona, ko Benu podaja hokejske palice iz prtljažnika.

Trudi se čim več časa preživeti v svoji butični trgovini v Ljubljani, a je ogromno na poti in posle za podjetje pogosto upravlja kar iz avtomobila. Ko Beno vstopi v hokejsko dvorano, Simona najprej sprejme klic stranke, istočasno pa na računalniku preveri zalogo in mamico razveseli z novico, da je lesena hišica za punčke že prispela. »Ko pridejo škatle z igračami, jih odpiram s tako otroško navdušenostjo in čudenjem. Predstavljam si, kako je lepo šele otrokom,« se nasmeji Simona, ko se v hladnem mraku pozne jeseni pri prtljažniku preoblači v tekaška oblačila. Čas do konca Benovega treninga kar se da pogosto izkoristi za tek po Zlatem polju. Takrat vse misli in skrbi pusti zaklenjene v avtu in meditira, ko jo tek sili v globoko dihanje in opazuje sončni zahod nekje za Julijci.

Lovci na razglede

Vrečarjevi so začeli nastajati že pred dvema desetletjema. »Jak je že prvi dan na fakulteti postavljal pametna vprašanja, bil je mogoče celo malo nastopaški, ampak radoveden, očarljiv, šarmanten.« Simona se je v tistem trenutku nepovratno zaljubila in trajalo je celo leto, preden je Jak to spoznal in končno zagrabil. Potem sta potovala, uživala življenje in drug drugega, dokler se ni v deželi Vrečarjev zgodilo tisto, kar danes Vrečarjeve dela družino – zgodil se je Beno.

»Nismo zahtevni, samo da gremo. Vedno silimo višje, na razgledne točke, preprosto se odpeljemo in poiščemo odročne, odmaknjene poti.«

Povezanost, ki jo je čutiti v tej družini, je vse prej kot pogosta. Simona z izjemno mehkobo govori o svojih dveh fantih. »Vsi trije smo zelo povezani, vsako jutro se potrudimo in v miru pojemo zajtrk. Vajeni smo veliko stvari početi skupaj, hkrati pa cenimo tudi čas in želje drug drugega. Z Jakom se ogromno pogovarjava in neskončno veliko mi pomeni, da me je vedno podpiral pri vsem, česar sem se lotila. Beno pa je luštna mešanica naju. Seveda ima svoje trenutke, ko se v njem nabere in izbruhne. Takrat začutim, da potrebuje prostor, mir in da nima smisla, da mu kaj govorim. Takrat tudi kot družina potrebujemo nekaj časa, da se spet uglasimo, ampak nam vedno uspe.«

Simona in Jak sta s svojo navdušenostjo nad malenkostmi – lepimi barvami v naravi, svežim zrakom in neskončnimi razgledi – okužila tudi Bena. Po mirni soboti, ko na tržnici prtljažnik napolnita z zelenjavo in sadjem, se običajno kam odpeljejo. »Nismo zahtevni, samo da gremo. Vedno silimo višje, na razgledne točke, preprosto se odpeljemo in poiščemo odročne, odmaknjene poti. Včasih pač čutimo, da nimamo energije za pohod; tudi počitek si mora človek dopustiti. Takrat gremo na morje, na bližnji hrib, včasih tudi v mesto, med ljudi. Drugič pa nas radovednost odpelje dlje in kilometri nikoli niso problem.«

»Tudi ista lokacija je lahko drugačna jeseni, poleti, pozimi. Zato se radi vračamo na nam ljube kraje. To nas napolni. In hvaležna sem, da se niti Jak niti Beno nikoli ne pritožujeta, vedno sta za akcijo, sploh zdaj, ko lahko s štirikolesnim pogonom osvajamo še odročnejše kraje,« se nasmehne Simona.

Bistvo zadovoljstva je pač v ljubezni do preprostega. Življenje namreč ni vsakodnevni lunapark razburljivosti, ampak kvečjemu nasad najrazličnejših dreves, s katerih tu in tam pokuka kakšna žival, zaziba se kakšna veja, na tla prileti kak list. Brez nenehnih dramatičnih doživetij in v takšni preprostosti Vrečarjevi iščejo svoj mir: v novoodkritem zalivu, na novih gozdnih poteh, med alpskimi vrhovi. »Tudi ista lokacija je lahko drugačna jeseni, poleti, pozimi. Zato se radi vračamo na nam ljube kraje. To nas napolni. In hvaležna sem, da se niti Jak niti Beno nikoli ne pritožujeta, vedno sta za akcijo, sploh zdaj, ko lahko s štirikolesnim pogonom osvajamo še odročnejše kraje,« se nasmehne Simona.

Življenje Vrečarjev bi lahko primerjali s Simonino vožnjo, ki je dinamična, ko je treba in ko razmere to omogočajo, a umirjena, ko je tako prav. V takšnem vijuganju skozi zahteve vsakdana in radosti, ki jih prinaša, se stvari, ki so pomembne, pokažejo hitro in zelo jasno. Fino se je voziti v finem avtu, fino je zmagovati na hokejskih tekmah in na poslovnem parketu. A največ so ljudje, ki te zvečer povabijo na druženje s pomenljivimi pogovori, ljudje, ki te nasmejejo, še preden skupaj sedete k zajtrku, ljudje, ki so s teboj na najvišjih in najrazburljivejših vrhovih pa tudi v najglobljih in najtemnejših dolinah. Za to je družina.

Mrs. Kodiaq vozi:

ŠKODA KODIAQ STYLE 2.0 TDI 4X4 DSG, 140 kW (190 KM)

Barva: business siva

Simona letno prevozi: 40.000–50.000 km

Kaj pri avtu Simoni najbolj olajša življenje? Avtomatski menjalnik, odpiranje prtljažnika z brco pod odbijačem, predali in prostori za odlaganje najrazličnejših potrebščin – telefona, kozmetike ali pa rezervne garderobe, ogrevani sedeži v boju proti kronični zmrzljivosti, vrhunska povezljivost.

Kaj Simono v avtu zabava? Moja fanta, ki nenehno spreminjata nastavitve ambientalne osvetlitve.

Katera lastnost avta pospeši Simonin utrip? Moč motorja, občutek varnosti in dostopnosti vseh kotičkov, tudi offroad.


 

 

Sorodni članki