{{alert.message}}
  • 30. 1. 2019
  • simplyClever
  • Reli

Posadka Jan Kopecký/Pavel Dresler je v letu 2018 osvojila naslov svetovnega prvaka WRC2. Spoznajte njuno izjemno vozilo, Fabio R5, ki bo kmalu deležna resne prenove, predvsem pa vam tokrat predstavljamo njuno adrenalinsko zgodbo skozi nekoliko drugačen zorni kot: s sovozniškega sedeža.

Preberite članek

  • 24. 2. 2018
  • simplyClever
  • Družina
  • Modeli
  • Tehnologija

Naj gre za družinske ali poslovne poti, Octavia ima vedno nekaj močnih adutov, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju. Pišemo tudi o zanimivostih, povezanih s tem vozilom, in predstavljamo Slovence, ki jo vozijo!

Predstavljajte si udoben avtomobil, v katerem tako pri sladkih pobegih za konec tedna kakor tudi pri živahnih družinskih počitnicah zlepa ne zmanjka prostora v prtljažniku. Imate morda bolj v mislih športnika, ki bo zlahka potešil vaš apetit po dinamični vožnji? Ali pa bo avanturist v vas zadovoljen le s takšnim avtomobilom, ki zaradi svojega robustnega značaja in štirikolesnega pogona mimogrede opravi z neutrjenimi potmi?

Kakšen tip človeka ste vi in kakšna Octavia je prava za ljudi, kot ste vi?

Odgovorite na nekaj vprašanj in povemo vam! Sodelujte tukaj!

Toda zakaj bi morali izbirati, ko pa se lahko odločite za vozilo, ki se odlično znajde v vseh kategorijah, ob tem pa izstopa še z varnostjo, zmerno in dostopno cenovno pozicijo ter z vsemi najbolj naprednimi vozniškimi asistenti. Se sliši preveč idealno? Tako vsestransko uporabnih avtomobilov na cestah res ni veliko, a ŠKODA Octavia je model, ki ga z odprtimi rokami sprejemajo družine, ljubitelji športne vožnje, avanturisti in poslovneži. Če se sprašujete, zakaj bi Octavia sodila na vaše domače ali službeno parkirišče, je tu


10 asov, s katerimi to vozilo mnogih obrazov zmaguje v partiji družinske in mobilne učinkovitosti


1. Prostor, veliko prostora!
Octavia se požvižga na togost avtomobilskih razredov. Številke govorijo, da je s skoraj 269 centimetri medosne razdalje, dobrimi 7 centimetri kolenskega prostora in skoraj metrom višine nad zadnjo klopjo ter z zares velikanskim, 590-litrskim osnovnim prtljažnikom suvereno na čelu razreda. K temu dodajte še 20 litrov in dobili boste kar 610 litrov osnovnega prtljažnika v karavanski različici. Ko pade še zadnja klop, ponuja Octavia prostor dostavniških razsežnosti z več kot poldrugim kubičnim metrom prostornine, v njej pa lahko peljete do 2,92 metra dolge predmete.

2. Za vse okuse in potrebe
Prilagodljivost različnim željam, potrebam, okusom in finančnim zmožnostim je ena najpomembnejših postavk dobrega avtomobila. Kaj torej potrebujete? Prostorno kombilimuzino s petimi vrati ali klasičnega karavana? Ste za dogodivščine na zahtevnejših terenih, v imenu varnosti stavite na štirikolesni pogon? Kaj pa užitki in hiter tempo v superdinamični Octavii RS, tudi z 245 konjskimi močmi? Vas mika v elegantno opremo, usnje in druge izbrane materiale odeta lepotica z napisom Laurin & Klement? Octavia ima kaj ponuditi: tu so klasična limuzinska Octavia, Octavia Combi, Octavia RS (tudi kot Combi), Octavia L&K (tudi kot Combi) in Octavia Combi Scout. Skupno je tako na voljo več kot 80 različnih kombinacij opreme, motorizacije in oblike.

3. Pogon 4X4 in robustna mehanika
Tudi povsem običajna Octavia je z inteligentnim pogonom 4×4 varnejša, sploh kadar dežuje ali se asfalta oprimejo snežinke. Octavia v različici Scout pa zmaguje tudi na slabše utrjenih zahtevnih terenih. Z elektronsko nadzorovanim in nadvse odzivnim pogonom 4×4, 17,1-centimetrsko oddaljenostjo od tal, robustnejšo zaščito vseh vitalnih delov podvozja in elektronsko zaporo diferenciala na obeh oseh zmore službovati tudi v najzahtevnejših voznih razmerah, na slabih cestah, kolovozih … Kmetje, geodeti ali gozdarji še kako cenijo tega prav posebnega križanca, ki kot za šalo opravi s strmimi vzponi, blatom, snegom in razritimi kolovozi, med asfaltnimi zavoji pa se pelje kot zmogljiv avtomobilski atlet. Povrhu vsega zmore taka Octavia povleči še dve toni težko prikolico. Ima pa še poseben vozni program za brezpotje, s katerim se zna med drugim brez voznikovega zaviranja spustiti po strmini. To je pravi garač za terenske službene podvige in zelo aktivno prostočasno življenje.

4. Simply Clever rešitve
Octavia je avtomobil, narejen s posluhom za ljudi, ki navdušuje tudi s številnimi novimi Simply Clever rešitvami. Med vsemi velja omeniti na primer preklopni sovoznikov sedež, ki omogoča prevoz daljših predmetov, multimedijski nosilec v dvojnem držalu za pijače na sredinski konzoli, držala za parkirni listek in pametni telefon, predal za dežnik pod sovoznikovim sedežem, strgalo za led v pokrovčku rezervoarja za gorivo, kljukice in mrežice v prtljažnem prostoru …

Kaj potrebujete v svojem vozilu? Izberite tisto opremo, ki je v vašem vozilu nujna, in povemo vam, katera Octavia je prava prav za vas, kolikšen delež opreme je serijski, koliko stane in kakšne opcije financiranja so vam na voljo. Recimo temu drugačen način konfiguriranja avtomobila. Preizkusite ga zdaj!

5. Užitek v vožnji
Slovencu je avto pogosto drugi dom in v Octaviji se lahko počuti kot doma. K odličnemu počutju pripomore dvopodročna klimatska naprava Climatronic z elektronskim uravnavanjem, ki je opremljena s senzorjem za vlago, kar zmanjšuje rosenje vetrobranskega stekla. V mrzlih zimskih dneh še kako prija ogrevan usnjen večfunkcijski volan, funkcijo ogrevanja pa upravljate z infotainment sistemom. Ta različnim voznikom omogoča, da si sisteme v vozilu nastavijo po svoji meri (način vožnje, električno nastavljiv voznikov sedež, klimatska naprava, radio in navigacijski sistem). Po meri nastavljeno vozilo ima tri ključe. Ko s ključem odklenete vozilo, se funkcije samodejno nastavijo skladno s shranjenimi nastavitvami. Octavia ponuja tudi dinamični nadzor podvozja DCC, pri katerem lahko izbirate med programi Comfort, Normal in Sport.

6. Širok izbor motorjev
V ponudbi je pet turbobencinskih motorjev serije TSI in izredno čist turbomotor s pogonom na zemeljski plin (CNG) ter trije turbodizli serije TDI. Glede na potrebe in želje je torej na voljo od 63 pa do 180 kilovatov največje moči. Povsem na vrhu je tako kraljica RS z nič manj kot 245 konjskimi močmi. Najbolj dinamična Octavia se iz popolnega mirovanja do stotice požene v samo 6,6 sekunde. Vsi motorji izpolnjujejo najstrožje okoljske standarde Euro 6, z gorivom pa varčujejo tudi na račun tehnologije start-stop in rekuperacije zavorne energije.

7. Tehnični posladki
Octavia je lahko tudi tehnično zelo dovršeno vozilo, v katero bo samozavestno sedel vsak stroškovno ozaveščen racionalen družinski oče ali mama na eni in direktor oziroma direktorica na drugi strani. Med tehnične posladke zaradi svojega uglajenega in hitrega ter natančnega delovanja nedvomno sodi menjalnik DSG z dvema sklopkama zadnje generacije. Sedežne nastavitve in prtljažna vrata lahko krmili elektronika. 8- oziroma 9,2-palčni zaslon multimedijske naprave in navigacije se odziva že ob približevanju roke, ušesa pa Octavia razvaja z desetimi zvočniki glasbenega sistema Canton. Ponuja še 230-voltno vtičnico za prenosnik in dva USB-priključka za polnjenje elektronskih naprav, luči so lahko v polni LED-tehniki, na strehi pa je panoramsko strešno okno. Skratka, veliko tistega iz precej dražjih križark.

8. Internet na poti
Biti popolnoma in stalno povezan ne pomeni le dostopa do zabave in informacij, ampak tudi morebitno pomoč na poti, saj povezljivost vključuje tudi avtomatski klic v sili. Sistem ŠKODA Connect poleg tega vsebuje dve vrsti storitev. Medtem ko Infotainment Online omogoča navigacijo in informacije v realnem času, je Care Connect namenjen pomoči in varnosti ter omogoča oddaljen dostop in nadzor nad vozilom.
Infotainment sistem v Octavii je skokovito napredoval, zato se lahko voznik veseli atraktivno zasnovane platforme in mnogih neverjetnih funkcij, medtem ko se Octavia brezhibno sinhronizira z zunanjimi napravami. Voznik tako lahko med vožnjo s sistemom SmartLink+ po radiu varno uporablja mobilni telefon. Poleg tega ta sistem podpira vse nameščene aplikacije, ki so potrjene kot varne za uporabo v vozilih. SmartLink+ vključuje tudi funkcijo SmartGate, s pomočjo katere lahko svoj pametni telefon povežete z avtomobilom po signalu WiFi, da imate dostop do zanimivih podatkov o vožnji, na primer o porabi, vozni dinamiki ali servisiranju.
Ker vam prazen mobilnik gotovo ni v pomoč, je v Octavii pred prestavno ročico lahko nameščen praktičen predal, ki ga med vožnjo brezžično polni in hkrati okrepi njegov signal. V tridimenzionalnem navigacijskem sistemu Columbus je vgrajen tudi telefonski modul, ki je združljiv s hitrim internetom LTE.

Octavia racionalnega Slovenca nagovarja tudi z odličnim razmerjem med kakovostjo in ceno. Z osnovno akcijsko ceno je tako denimo na voljo že za slabih 14 tisoč evrov oziroma za 129,99 evra na mesec v primeru akcijskega financiranja 1%+.

9. Visoka stopnja aktivne in pasivne varnosti
Octavia ponuja vozniku praktično vse najnovejše aktivne vozniške asistente in napredne sisteme, s katerimi na službenih in družinskih poteh zmanjšuje stres in tveganje za nesrečo.
Sama zna zavirati in tako preprečiti nalet, opozoriti zmore na pešce, z radarjem aktivno slediti prometnemu toku na dolgih avtocestnih etapah ter se slogu vožnje prilagajati z voznimi programi za optimalno delovanje blaženja, podvozja in odzivnosti pogona (DCC). Sama lahko parkira, zna prilagajati svetlobni snop luči, budno pa zna opazovati tudi voznika in ga opozoriti na utrujenost. Spremlja vozila v mrtvem kotu in opozarja nanje, pomaga pri preprečevanju nenadzorovane menjave voznega pasu ter prepoznava in prikazuje prometne znake na zaslonu Maxi DOT in zaslonu za navigacijo, dobila pa bo tudi aktivni informacijski zaslon (torej digitalno instrumentno ploščo).
V primeru trka s posredovanjem sistema za večnaletno zaviranje prepreči nadaljnje poškodbe in udarce. Voznika in potnike ščiti še čvrsta struktura karoserije, v posebnih conah pa se izničuje energija udarca. Glede varnosti je Octavia dosegla vse, dobesedno čisto petico – pohvali se lahko s petimi zvezdicami na varnostnih testih evropskega konzorcija Euro NCAP. Rezultat in video testiranja si lahko ogledate tukaj.

10. Tovorno vozilo brez konkurence
Adut za poslovne uporabnike je možnost predelave Octavie v tovorno vozilo (N1) z več kot 600 kilogrami nosilnosti, a ne na račun izgube voznih lastnosti osebnega vozila. Še en plus to prinese pri povračilu 22 – odstotnega davka na dodano vrednost. Med N1-konkurenti je Octavia edina na voljo z varčnim dizlom in štirikolesnim pogonom.


8 dejstev (ki jih morda niste poznali) – in zakaj ravno osem? Berite dalje!


1. Sodobna Octavia si svoje ime deli z zgodovinskim modelom, predstavljenim davnega leta 1959. Zaradi prostorne notranjosti in robustnosti je kmalu postala zelo priljubljena, v limuzinski in nato v karavanski različici pa so jo izdelovali vse do leta 1971. Za njeno predhodnico tako v oblikovnem kot v tehničnem smislu velja Škoda 440 oziroma 445 Spartak.

2. Ime Octavia izhaja iz grške besede “octa”, ki pomeni število osem – Octavia je bila namreč osmi model, izdelan v tovarni Škoda po drugi svetovni vojni.

3. Novodobna Octavia, ki je pred kupce zapeljala leta 1996, je prva Škoda, v celoti razvita pod okriljem koncerna Volkswagen. Ta povsem novi model blagovne znamke Škoda po padcu železne zavese je tako označil tudi začetek partnerstva s Volkswagnom. Octavia je začela razmeroma skromno: kot 5-vratna kombilimuzina z omejeno ponudbo motorjev in menjalnikov. Vendar pa je že v tistem času za svojo ceno ponujala zelo dober paket odlične sodobne mehanike, izjemne prostornosti in dobrih materialov. Z leti to samo še vedno znova dokazuje in nadgrajuje.

4. Kombilimuzinski različici se je leta 1998 pridružila še uporabna karavanska različica s prostornejšim prtljažnikom.

5. Octavia je bila leta 2014, ko se je znašla tudi v finalu izbora za mednarodni avto leta, razglašena za slovenski avto leta. Leta 2018 je že petič zapored slavila v izboru Best Cars (Auto Motor und Sport). V letu 2018 je postala najboljši družinski avto po izboru What Car? (zmaga že tretjič v petih letih). Urednik What Car? je ob tem dejal: “Octavia je že dolgo avto, ki ga priporočamo ljudem, ki pri družinskem avtu iščejo udobje in prostornost. Lanska pomladitev jo je naredila še boljšo.” Med številnimi naslovi pa je kar nekajkrat osvojila tudi naziv najboljšega vlečnega vozila (What Car, Practical Caravan, Camping and Caravanning Club).

6. Octavia je najbolje prodajan model znamke Škoda – v svetu in Sloveniji. Iz leta v leto je med desetimi najbolje prodajanimi avtomobili v Evropi. V letu 2017 so v tovarni v Mladi Boleslav izdelali 2 milijona vozil Octavia tretje generacije. Skupaj so od pred-stavitve prve sodobne Octavie prve generacije prodali že krepko prek 5 milijonov pri-merkov tega modela.

7. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako priljubljena, se skriva v dejstvu, da je Octavia avto za vse potrebe. Na voljo so tako Octavia, Octavia RS, Octavia L&K, Octavia Easy, Octavia Combi, Octavia Combi RS, Octavia Combi Scout, Octavia Combi Easy … Posebej priljubljeni izvedbi sta športna Octavia RS in vsestransko uporabna Octavia Scout, ki je serijsko opremljena tudi s 4×4 pogonom. Povprašavanje po modelu Octavia s 4×4 pogonom konstantno raste.

8. Octavia je imela tudi svoje dirkalno poglavje: v razredih od 1150 do 1300 kubičnih centimetrov je v šestdesetih letih minulega stoletja na relijih dosegala vidne uspehe. A šele z novo Octavio so v Škodi začeli meriti na res najvišja mesta. Zato so iz Octavie najprej pripravili t. i. Kit Car s pogonom na prednji par koles, ki je bil odličen dirkalnik, a v svoji kategoriji preprosto prevelik. Končni cilj je bila najvišja kategorija WRC, v ka-teri so začeli z Octavio WRC leta 1999, nato pa vse sile usmerili v razred manjšo, sodobnejšo Fabio WRC, ki se je zdela kot naročena za to vlogo.


Kdo so ljudje, ki vozijo Octavio?


Octavia je že od svoje prve generacije ljubljenka slovenskih src. Vozijo jo najrazličnejši ljudje, saj so v njej našli svojo popolno sopotnico. Predstavljamo vam le nekaj njih: glasbenik Sašo Avsenik mlajši, vnuk legendarnega Slavka, je prvi mož priljubljenega narodnozabavnega ansambla, Marko Milič vodi lendavsko družinsko podjetje Digifot, Janja in Bernard Mlakar skupaj z otroci vodita družinsko kmetijo Posestvo Bajer v Loški dolini, Vladimir Habjan je avtor gorskih vodnikov in urednik Planinskega vestnika, ustvar-jalna Agata Kržič pa vodi podjetje Hoedlmayr logistika. Spoznajte jih in Octavio, ki jo vozijo!

SAŠO AVSENIK

»Čeprav si danes denar služim z glasbo, sem v času šolanja tudi sam poprijel za druga dela. V hotelu na Bledu sem recimo delal na parkirišču in pomagal pri prtljagi gostov,« o svojih delovnih navadah pripoveduje 25-letni Sašo Avsenik, vnuk legendarnega Slavka Avsenika.

Glasba ga je spremljala od malih nog, resneje pa od 16 leta dalje, ko je sestavil svojo prvo glasbeno skupino. A to ni bil narodno-zabavni ansambel, temveč rockovska zasedba, kjer se je najprej preizkusil v igranju bobnov. »Bili smo še zelo mladi in imeli smo zelo različne predstave o našem delu. Že po letu dni sem tako presedlal na Avsenikovo glasbo, a za bobne še vedno pogosto sedem. Zlasti kadar igramo kakšne bolj zabavne ritme,« dodaja.

Njegova prva in največja ljubezen ostaja harmonika, ki se jo je v glasbeni šoli začel učiti pri osmih letih, z opazovanjem svojega dedka pa že veliko prej. »S starim atom sva v otroštvu veliko časa preživela v dnevni sobi v Begunjah, ko je on vadil, jaz pa sem ga le poslušal in zraven morda gledal televizijo,« se svojega otroštva spominja Sašo, ki pravi, da priimek Avsenik sicer res lažje odpre kakšna vrata, a hkrati s sabo nosi tudi zelo visoka pričakovanja. Tudi zato na okoli 180 nastopih, ki ga s skupino čakajo v tem letu, dajejo vse od sebe.

Stari ata, kot je Sašo klical svojega slavnega dedka Slavka, mu je poleg ljubezni do glasbe predal še en, za Avsenike zelo pomemben košček zgodovine – svojo harmoniko. Na božično jutro pred desetimi leti ga je namreč poslal do prtljažnika svojega avtomobila, kjer ga je čakala 40 let stara Hohnerjeva harmonika, s katero so bile posnete vse Avsenikove skladbe od leta 1972! Sašo se dobro zaveda, kakšno veliko darilo in čast je to bilo!

»Večji del svojega časa preživim na poti in na nastopih v tujini, od Avstrije, Nemčije do Švice in tudi Nizozemske. Letošnje rekordno število nastopov že kaže, da ne bomo veliko doma.« Ravno zaradi svojega dela Sašo ceni vsak trenutek, ki ga lahko preživi z družino in v domačih Begunjah, kjer sta si z dekletom že ustvarila lastno gnezdece.

Tam ga bomo zelo verjetno našli tudi čez deset ali dvajset let, ko bo glasbeno tradicijo Avsenikov nosil in razvijal še naprej. Tudi v družbi svojega naraščaja, na katerega, kot je razbrati iz njegovih besed, ne bo treba več dolgo čakati.

ZAKONCA MLAKAR

»Pri nas je lepu,« so besede, ki ob prihodu pozdravijo obiskovalce Posestva Bajer v naselju Viševek v Loški dolini. In res je pri njih točno tako. Za skrbno urejenimi kmečkimi poslopji, med katerimi najdemo tudi star mlin in žago, se odpre pogled na bajer in prostrane travnike.

Gospodarja posestva sta zakonca Janja in Bernard Mlakar, ki na 300 let stari kmetiji pleteta zgodbo že devete generacije. »Kljub dolgoletni tradiciji kmetovanja sva ubrala svojo pot in ustvarila ekološko kmetijo, ki je danes v veliki večini že samooskrbna,« pripovedujeta Janja in Bernard, ki ju med tednom sicer najdemo v rednih službah. Janja dela kot animatorka v domu upokojencev, Bernard pa kot vodja skladišča v Kovinoplastiki Lož. »Službi predstavljata najin redni prihodek, od katerega velik del trenutno vlagava v kmetijo – v njen razvoj in v vizijo, ki bo v prihodnosti nosila kruh ne le nama, temveč tudi najinim otrokom,« razlaga Bernard.

Najmlajša, hči Greta, je sicer še osnovnošolka, vendar že razmišlja o tem, da bo nekoč postala veterinarka in tako pripomogla pri oskrbi živali. Tudi starejša sinova, Tine in Matevž, izobraževanje nadaljujeta v smereh, ki bodo Posestvu Bajer nekoč morda prišle še zelo prav. »Mlajši sin, Tine, obiskuje živilsko šolo, starejši pa študij turizma in menedžmenta. Oba bosta lahko svojo izobrazbo lepo povezala z dejavnostjo naše kmetije. A če bo otroke njihova pot, predvsem pa njihove želje, vodila kam drugam, jih ne bova zadrževala.«

Običajen dan se na posestvu Bajer prične že zelo zgodaj. Ob 5. uri zjutraj, še pred službo, se Bernard odpravi na jutranji obhod po kmetiji in postori vse potrebno pri živini. »Vzreja govedine angus predstavlja osrednjo dejavnost naše kmetije, zato ji posvečamo veliko časa in energije. Pred kratkim se je naši čredi pridružil še en, prav poseben član. Gre za mladega bika vrste wagyu, ki trenutno predstavlja edini primerek v Sloveniji,« s ponosom v očeh razlaga Bernard.

Po jutranjih opravilih sledi odhod v službo in nato vrnitev na kmetijo, kjer dela nikoli ne zmanjka. Poleg goveda so tu še kokoši in prašiči, skrb za žito, iz katerega nastane domača moka, in nenazadnje tudi zelišča in dišavnice. Pri slednjih je glavna beseda Janjina. »Sredi javorniških gozdov imamo zasajen zeliščni vrt, na katerem so raznorazna zelišča in dišavnice – tudi sivka, ki konec poletja zacveti v močni, vijolični barvi. To je moj kotiček, kamor rada pobegnem tudi s kolesom in kjer naberem moči za ostala kmečka opravila,« razlaga Janja.

Čeprav časa za oddih na kmetiji ni prav veliko, Janja in Bernard upata, da bo enkrat, ko bodo otroci dovolj stari in bodo prevzeli kmetijo, čas tudi za potovanje in malce počitka. »Takrat naju boste našli na terasi za hišo, kjer bova skupaj srkala domač zeliščni čaj in s ponosom zrla na to, kar nama bo do takrat uspelo ustvariti.«

MIHA MILIČ

»Fotografija je del mojega življenja že od otroštva, ko sem pri vsakdanjem delu in vodenju fotografskega studia spremljal dedka ter kasneje tudi mamo in očeta,« pripoveduje 30-letni Miha Milič, ki si med odraščanjem ni predstavljal, da bo tudi njega nekoč zaneslo po tej poti. Danes si življenja ne predstavlja brez podjetja Digifot. To je svojo pot kot blagovna znamka začelo ravno v okviru fotografskega studia njegovega dedka.

»Leta 2007 smo ugotovili, da se fotografija in digitalni tisk vedno bolj povezujeta. Prepoznali smo priložnost, da zvestim kupcem poleg klasičnih fotografij ponudimo tudi druge digitalne foto produkte. Investirali smo v lastno tiskarsko proizvodnjo, iz katere je leta 2010 nastalo samostojno podjetje, ki ga danes vodiva z bratom Petrom,« o prvih korakih podjetja, ki danes zaposluje 10 ljudi, razlaga Miha.

A začetki niso bili lahki. Specializirana strojna oprema za digitalni foto tisk je namreč potrebovala tudi kader, ki bi znal z njo ustrezno upravljati. Po nekaj začetnih naporih jim je le uspelo najti osebo, ki je s podobnimi stroji že upravljala preko luže. In tiskanje foto produktov se je lahko začelo.

Miha se na običajen delovni dan kot direktor podjetja sooča z najrazličnejšimi nalogami – od vzpostavitve delovnih načrtov in pregleda dnevnih naročil do skrbi za razvoj poslovanja in ključne stranke. »Največji izziv ob vsem tem pa je združevanje poslovnega in družinskega življenja. Naša družina, ki trenutno poleg mene in žene Anje šteje še dvoletno hčer Tajo in psičko Zumo, se bo namreč kmalu povečala še za enega družinskega člana,« pripoveduje Miha, ki se tega, da bo že drugič postal oče, neizmerno veseli.

»Po rojstvu Taje z ženo pravzaprav nisva kaj veliko spremenila najinega življenjskega sloga. Letos smo se na primer vsi skupaj prvič odpravili na enotedenske zimske počitnice, kjer se je tudi Taja preizkusila v deskanju na snegu, v katerem z Anjo že od nekdaj uživava.«

Če ne na snegu, boste Miho, njegovo družino in prijatelje v prostih trenutkih gotovo našli na vodi. Njegov priljubljen kotiček za pobeg je madžarsko Blatno jezero, kjer ima tudi svojo manjšo športno jadrnico. »Jadram že dobrih 15 let in vedno rad izkoristim kak podaljšan vikend za skok na jezero. Ne le za oddih z družino in prijatelji, jadranje je tudi sestavni del našega kolektiva v podjetju. Kar pet nas je namreč jadralcev, zato je jadranje tudi del našega povezovanja in grajenja timskega duha,« še dodaja.

VLADIMIR HABJAN

»Že pri devetih letih sem z očetom in starejšim bratom Kamniško – Savinjske Alpe prehodil podolgem in počez ter pri tem doživel marsikaj. Spomnim se pohajkovanja po Veliki Planini, ko nas je ujela megla in smo kar nekaj časa blodili v krogih in srečevali svoje stopinje,« se otroštva v hribih spominja 59-letni Vladimir Habjan. Danes ravno Veliko Planino pogosto obišče, a ne več toliko za zabavo, temveč kot član Gorske reševalne službe Kamnik, ki na Veliki Planini opravi večji del svojih reševalnih akcij.

»Čeprav je oče umrl, ko sem imel 12 let, moja ljubezen do gora ni odšla z njim. Nekaj časa sem se sicer malce iskal, potem pa sem se najprej vključil v mladinski odsek planinskega društva, nato med gorske stražarje in vodnike, nazadnje pa še med alpiniste in gorske reševalce.« Gorske dogodivščine je združil v knjigi Čez rob, ki ji je kasneje sledila še knjiga Živeti z gorami. Ta je nastala na podlagi zgodb in pripovedi ljudi, ki jih je Vladimir srečal na svoji poti. Na papir je tako ujel tudi zgodbo nekega alpinista, ki mu je med plezanjem po grebenu v nogo priletel kamen in tam zapičen tudi ostal. »Predstavljate si lahko bolečino. Možakarju se je kljub temu uspelo zavleči na varno za neko skalo, kjer je padel v nezavest. Ko se je malce omotičen po nekaj časa zbudil, se je le toliko spravil k sebi, da se je odvlekel v dolino,« pripoveduje Vladimir.  A vse zgodbe in gorske reševalne akcije, v katerih je sodeloval, se niso končale s srečnim koncem.

Res pa so prav takšne tiste, ki mu dajejo zagon pri delu prostovoljnega reševalca. »Gorskim reševalcem sem se pred 25 leti pridružil, ker sem hribe v okolici Kamnika takrat že resnično dobro poznal in ker sem želel pomagati ljudem, ki se v tem okolju znajdejo v stiski,« pripoveduje in dodaja, da bo kljub veselju do reševanja počasi le čas, da izpreže in delo prepusti mlajšim generacijam.

Kadar ni v hribih, Vladimir v delovni sobi prebira domače in svetovne književne klasike ali sam preliva besede na papir. Čeprav dela kot novinar pri reviji in portalu Naš stik, se namreč tudi v prostem času posveča pisani besedi. »Že v osnovni šoli sem sodeloval pri pisanju in urednikovanju šolskega glasila, kasneje pa sem pisal za številne revije in časopise. Od tam me je pot vodila do pisanja knjig in vodnikov, od leta 2001 pa velik del mojega prostega časa predstavlja tudi urednikovanje najstarejše slovenske revije Planinski vestnik,« razlaga Vladimir, ki je napisal še gorniške vodnike Manj znane poti slovenskih gora, Zimski vzponi v slovenskih gorah, Brezpotja, je pa tudi soavtor izletniškega vodnika Naravne znamenitosti Slovenije, planinskega vodnika Kamniško-Savinjske Alpe, planinskega vodnika Karavanke in planinskega vodnika Tržič ter knjig Reševanje v gorah in Želja pomagati.

Idej za pisanje, pravi, mu nikoli ne zmanjka: »Zgodb je še veliko, za vsaj še nekaj knjig. Morda nekoč, ko bom v pokoju, najdem čas tudi za pisanje romana.«

AGATA KRŽIČ

»Pred 18 leti, ko sem se podala v svet logistike in avtomobilske industrije, je bil to pretežno moški svet. Zato marsikdaj ni bilo lahko, a moja trma in vztrajnost sta pripeljali do tega, da sem se dokazala in da so me ljudje sprejeli,« o svojih začetkih v podjetju Hoedlmayr logistika spregovori 51-letna Postojnčanka Agata Kržič, ki se je leta 2004 zavihtela tudi na vrh podjetja.

Njej najljubši, a hkrati najtežji del službe je delo z ljudmi. »Soočanje s tovrstnimi izzivi je del vsakdana vsakega direktorja. Uspešni direktorji iščejo rešitve teh izzivov tako, da delavcem tudi prisluhnejo,« pojasnjuje Agata, ki se med delovnim časom, kadar le lahko, iz pisarne odpravi v delavnice in med zaposlene. Radovednost, ki jo spremlja že od malih nog, jo žene, da se seznani z vsemi postopki, ki jih zaposleni v podjetju izvajajo. »Radi mi pokažejo, kaj in kako počnejo, saj vedo, da me zadeve resnično zanimajo.«

Prosti čas rada posveti raziskovanju novih dežel. Posebej blizu ji je Italija, kamor se vsako leto znova rada vrača. »Svoj pobeg vedno skrbno načrtujem, saj želim proste dni čim bolj izkoristiti. Veliko bolj kot poležavanje na plaži me sprošča raziskovanje novih krajev,« razlaga Agata, ki pa je srečna tudi v zavetju svojega doma – bodisi v družbi svojih hčera Eve in Sare ter vnuka Aneja ali pa tudi povsem sama, ko se v miru posveti obnovi in restavriranju kake starine ali drsenju čopiča po slikarskem platnu. Ob tem pa v staromeščanskem stanovanju, polnem unikatnih izdelkov izpod njenih prstov, ne manjka zvokov starega rocka s katere izmed vinilnih plošč, ki jih najdemo v Agatini bogati zbirki. »Glasba je moje gorivo, ki me spremlja na vsakem koraku – doma, v avtomobilu in tudi v službi.«